Anizol
| |||
Imena | |||
---|---|---|---|
IUPAC ime
fenoksimetan
| |||
Druga imena
metoksibenzen,
fenil metil eter | |||
Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
ChEBI | |||
ChEMBL | |||
ChemSpider | |||
ECHA InfoCard | 100.002.615 | ||
KEGG | |||
UNII | |||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
Lastnosti | |||
C7H8O | |||
Molska masa | 108,14 g·mol−1 | ||
Videz | brezbarvna tekočina | ||
Gostota | 0,995 g/cm3 | ||
Tališče | −37 °C (−35 °F; 236 K) | ||
Vrelišče | 154 °C (309 °F; 427 K) | ||
Topnost | netopen | ||
Nevarnosti | |||
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)
|
lahko vnetljivo (F) | ||
R-stavki (zastarelo) | R10 | ||
S-stavki (zastarelo) | S16, S24 | ||
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |||
LD50 (srednji odmerek)
|
3700 mg/kg (podgana, oralno) | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
Sklici infopolja | |||
Anizol ali metoksibenzen je organska spojina s formulo CH3OC6H5. Je brezbarvna tekočina z rahlim vonjem po janeževih semenih. Mnogo anizolovih derivatov se resnično nahaja v naravnih in umetnih dišavah. Spojina se pridobiva večinoma sintetsko in je tudi sama izhodišče za druge sintetske proizvode.
Reaktivnost
[uredi | uredi kodo]Anizol je za elektrofilne aromatske substitucijske reakcije bolj dovzeten kot benzen in reagira hitreje kot nitrobenzen. Metoksi skupina usmerja reakcije na orto in para položaje, zato bodo elektrofilne substitucije potekale predvsem na teh treh položajih. Povečana nukleofilnost anizola v primerjavi z benzenom je posledica vpliva metoksi skupine, s katero postane obroč elektronsko bogatejši. Metoksi skupina ima kot donor mezomernega elektrona očitno večji vpliv na oblak aromatskih pi elektronov kot ga ima induktivni umik elektronov zaradi elektronegativnosti kisika.
Nukleofilnost anizola se kaže v reakciji z acetanhidridom, v kateri nastane 4-metoksiacetofenon:
- CH3OC6H5 + (CH3CO)2O → CH3OC6H4C(O)CH3 + CH3CO2H
Za razliko od večine acetofenonov se lahko 4-metoksiacetofenon še drugič acetilira. Možne so tudi sorodne reakcije. P4S10 na primer ga pretvori v Lawessonov reagent [(CH3OC6H4)PS2]2.
Eterska vez je zelo stabilna, metilno skupino pa se lahko kljub temu odcepi z jodovodikovo kislino:
- CH3OC6H5 + HI → HOC6H5 + CH3I
Priprava
[uredi | uredi kodo]Anizol se pripravlja z Williamsonovo sintezo etrov z reakcijo natrijevega fenoksida z metil bromidom ali sorodnimi metilirajočimi reagenti:[2]
- C6H5O−Na+ + CH3Br → CH3OC6H5 + NaBr
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Anizol je izhodna surovina za proizvodnjo parfumov, feromonov in farmacevtskih proizvodov.[3] Iz anizola se pripravlja na primer sintetični anetol.
Varnost
[uredi | uredi kodo]Anizol je relativno nestrupen z LD50 = 3700 mg/kg telesne mase (podgana). Njegova glavna nevarnost je vnetljivost.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Varnostni list Arhivirano 2015-04-12 na Wayback Machine.. Science.Lab.com. Pridobljeno 6. januarja 2015.
- ↑ G. S. Hiers, F.D. Hager (1941). Anisole. Org. Synth. 1: 58.
- ↑ H. Fiege, H.-W. Voges, T. Hamamoto, S. Umemura, T. Iwata, H. Miki, Y. Fujita, H.-J. Buysch, D. Garbe, W. Paulus (2002). Phenol Derivatives. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a19_313.