Ana Jenko Štěrba-Böhm

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ana Jenko Štěrba-Böhm
Portret
Rojstvo9. junij 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Ljubljana
Smrt22. julij 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1] (51 let)
Praga
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of the Czech Republic.svg Češkoslovaška
Poklickemičarka

Ana Jenko Štěrba-Böhm, slovenska kemičarka, * 9. junij 1885, Ljubljana, † 22. julij 1936, Praga.

Ana Jenko Štěrba-Böhm je bila prva Slovenka z doktoratom znanosti iz kemije in z opravljenim glavnim doktorskim rigorozom iz kemije in fizike (1911, Karlova univerza v Pragi, Češka republika), njena sestra Eleonora Jenko Groyer (1879–1959) pa je bila prva Slovenka z doktoratom iz medicine (1907, Ženska medicinska fakulteta v Sankt Peterburgu, Ruski imperij).

Življenje[uredi | uredi kodo]

Obe sestri sta se rodili v Ljubljani, materi Tereziji Mariji Lenče (1858–1938), poročeni Jenko, ter očetu Ludviku (Ljudevitu) Jenku, ki je končal študij medicine na Dunaju leta 1869.

Ana Jenko Štěrba-Böhm je maturirala v Ljubljani na I. gimnaziji kot privatistka. Po zaključeni maturi se je leta 1906 vpisala na Filozofsko fakulteto tedanje Univerze Karla-Ferdinanda v Pragi (zdaj Karlova univerza), kjer je študirala kemijo in fiziko.

Ana Jenko se je konec leta 1912 v Ljubljani poročila z Janom Stanislavom Štěrba-Böhmom (1874–1938), tedanjim docentom in kasnejšim rednim profesorjem na Karlovi univerzi v Pragi. Jan Stanislav Štěrba-Böhm se je rodil leta 1874 v kraju Sezemice (okraj Pardubice) na Češkem očetu Leopoldu Štěrbi, meščanu v Sezemicah in c. k. nadporočniku ter komandantu vojne bolnice v Pardubicah, ter materi Frančiški Mariji Remešovi, hčerki učitelja v Pardubicah. Pri starosti dve leti mu je umrla mama, pri petih letih pa oče. Zanj je po smrti njegovih staršev skrbela očetova druga žena Ana Böhm, hčerka meščana Frančiška Böhma iz Pardubicl. Leta 1912 ga je Ana Böhm tudi uradno posvojila in je takrat k svojemu priimku pripojil še materin dekliški priimek Böhm. Po poroki leta 1912 je tudi Ana Jenko privzela novi možev priimek in se je od poroke naprej pisala Anna Štěrba-Böhm. Imela sta sina Jana Petra Štěrba-Böhma (1914–1942), ki se je rodil 14. avgusta v Celovcu na avstrijskem Koroškem in je prav tako kot mama Ana znanstveno sodeloval z očetom ter pod njegovim mentorstvom leta 1937 tudi doktoriral. Jan Stanislav Štěrba-Böhm je bil v letih 1928–1929 dekan naravoslovne fakultete Karlove univerze v Pragi, bil pa je tudi mentor Nobelovemu nagrajencu Jaroslavu Heyrovskýju.

Delo[uredi | uredi kodo]

Kot je razvidno iz članka, ki ga je Jan S. Štěrba-Böhm leta 1914 objavil v reviji Zeitshrift für Electrochemie und Angewandte Physikalische Chemie, sta bila zakonca Jan in Ana Štěrba-Böhm znanstvena sodelavca še tudi po zagovoru njenega doktorskega dela s področja kemije, ki ga je zagovarjala na Filozofski fakulteti 22. julija leta 1911. Naslov njene doktorske teze je bil »Studie o stanovení a dělení kyselin: jantarové, jablečné a vinné« (Študija o določanju in delitvi kislin: jantarne, jabolčne in vinske). Ana sicer po navadi tistega časa kot ženska ni navedena kot soavtorica na naslovni strani moževega članka, ampak je navedena kot sodelavka, ki je skupaj z avtorjem članka opravila znanstveno delo, predstavljeno v vestniku. Med drugim se je izpopolnjevala v laboratoriju Nobelove nagrajenke Marie Skłodowske Curie.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]