Ana Jenko Štěrba-Böhm

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ana Jenko Štěrba-Böhm
Portret
Rojstvo9. junij 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Ljubljana
Smrt22. julij 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1] (51 let)
Praga
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of the Czech Republic.svg Češkoslovaška
Poklickemičarka

Ana Jenko Štěrba-Böhm, slovenska kemičarka, * 9. junij 1885, Ljubljana, † 22. julij 1936, Praga.

Ana Jenko Štěrba-Böhm je bila prva Slovenka z doktoratom znanosti iz kemije in z opravljenim glavnim doktorskim rigorozom iz kemije in fizike (1911, Karlova univerza v Pragi, Češka republika), njena sestra Eleonora Jenko Groyer (1879–1959) pa je bila prva Slovenka z doktoratom iz medicine (1907, Ženska medicinska fakulteta v Sankt Peterburgu, Ruski imperij).

Življenje[uredi | uredi kodo]

Obe sestri sta se rodili v Ljubljani, materi Tereziji Mariji Lenče (1858–1938), poročeni Jenko, ter očetu Ludviku Jenku, ki je končal študij medicine na Dunaju leta 1869.

Ana Jenko Štěrba-Böhm je maturirala v Ljubljani na I. gimnaziji kot privatistka. Po zaključeni maturi se je leta 1906 vpisala na Filozofsko fakulteto tedanje Univerze Karla Ferdinanda v Pragi (zdaj Karlova univerza), kjer je študirala kemijo s fiziko. Doktorsko delo s področja kemije je zagovarjala na isti fakulteti 22. julija leta 1911. Naslov njene doktorske teze je bil »Studie o stanovení a dělení kyselin: jantarové, jablečné a vinné« (Študija o določanju in delitvi kislin: jantarne, jabolčne in vinske).

Ana Jenko se je konec leta 1912 v Ljubljani poročila z Janom Stanislavom Štěrba-Böhmom (1874–1938), tedanjim docentom in kasnejšim rednim profesorjem na Karlovi univerzi v Pragi. Jan Stanislav Štěrba-Böhm se je rodil leta 1874 v kraju Sezemice (okraj Pardubice) na Češkem očetu Leopoldu Štěrbi, meščanu v Sezemicah in c. k. nadporočniku ter komandantu vojne bolnice v Pardubicah, ter materi Frančiški Mariji Remešovi, hčerki učitelja v Pardubicah. Pri približno dveh letih mu je umrla mama, pri petih letih pa oče. Zanj je potem skrbela očetova druga žena Ana Böhm, hčerka meščana Frančiška Böhma iz Pardubic, s katero se je njegov oče oženil. Leta 1912 ga je Ana Böhm tudi uradno posvojila in je takrat k svojemu priimku pripojil še materin dekliški priimek Böhm. Po poroki leta 1912 je tudi Ana Jenko privzela novi možev priimek in se je od poroke naprej pisala Anna Štěrba-Böhm. Imela sta sina Jana Petra Štěrba-Böhma (1914–1942), ki se je rodil 14. avgusta v Celovcu na avstrijskem Koroškem in je prav tako kot mama Ana znanstveno sodeloval z očetom ter pod njegovim mentorstvom leta 1937 tudi doktoriral. Jan Stanislav Štěrba-Böhm je bil v letih 1928–1929 dekan naravoslovne fakultete Karlove univerze v Pragi, bil pa je tudi mentor Nobelovemu nagrajencu Jaroslavu Heyrovskýju.

Kot je razvidno iz članka, ki ga je Jan S. Štěrba-Böhm leta 1914 objavil v reviji Zeitshrift für Electrochemie und Angewandte Physikalische Chemie, sta bila zakonca Jan in Ana Štěrba-Böhm znanstvena sodelavca še tudi po zagovoru njenega doktorskega dela v letu 1911. Ana sicer po navadi tistega časa kot ženska ni navedena kot soavtorica na naslovni strani članka, ampak je navedena kot sodelavka na koncu članka, ki je skupaj z avtorjem članka opravila znanstveno delo, predstavljeno v članku. Med drugim se je izpopolnjevala v laboratoriju Nobelove nagrajenke Marie Skłodowske Curie.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]