Aleksander Aleksandrovič Fridman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Aleksandr Fridman.png  *
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Rojstvo (1888-06-16)16. junij 1888
Sankt Peterburg, Ruski imperij  *
Smrt 16. september 1925 (1925-09-16) (37 let)
Leningrad, Sovjetska zveza  *
Bivališče Flag of Russia.svg Ruski imperij
Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Narodnost Zastava Rusije ruska
Področja teoretična fizika, kozmologija, geofizika
Alma mater Državna univerza v Sankt Peterburgu
Doktorski študenti George Gamow
Drugi znani študenti Vladimir Aleksandrovič Fok
Poznan po nestacionarno Vesolje
metrika FLRW
skalirni faktor
Fridmanovi enačbi
Pomembne nagrade Leninova nagrada (1931)
Podpis Aleksandr Fridman signature.png

Aleksander Aleksandrovič Fridman [frídman] (rusko Алекса́ндр Алекса́ндрович Фри́дман), ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).

Njegov priimek v tujih virih pišejo kot Friedmann in Friedman. Najbolj je znan po rešitvi Einsteinovih relativističnih enačb polja leta 1922, ki je dala razširjajoče se Vesolje.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Fridman je bil sin skladatelja Aleksandra Aleksandroviča Fridmana (1866-1909) in učiteljice klavirja Ljudmile Ignatjevne Fridman (rojene Vojaček, 1869-1953). Leta 1906 je skupaj s sošolcem na 2. gimnaziji v Sankt Peterburgu Tamarkinom v nemški matematični reviji Mathematische Annalen objavil svoj prvi znanstveni članek. Diplomiral je leta 1910 na Državni univerzi v Sankt Peterburgu.

Med 1. svetovno vojno se je prostovoljno javil v oborožene sile Ruskega imperija in služil v njihovem vojnem letalstvu. Leta 1917 je postal direktor tovarne za gradnjo letalskih inštrumentov Aviapribor v Moskvi. V letu 1918 je začel predavati na Državni univerzi v Permu, ustanovljeni leta 1916, kjer je ostal do leta 1920.

Po njem so imenovali krater Fridman na Lunini oddaljeni strani.