Akvamarin (mineral)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Akvamarin (mineral)
Splošno
KategorijaMineral
Kemijska formulaBe3Al2Si6O18
Strunzova klasifikacija9.CJ.05
Kristalna simetrijaP6/mcc
Osnovna celicaa = 9.21 Å, c = 9.19 Å; Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa537.50 g/mol
Barvaturkizno modra
Kristalni sistemHeksagonalni
DvojčičenjeRedko

Akvamarín je zelenkastomoder mineral in drag kamen. Uporablja se za izdelavo nakita. Akvamarin je heksagonalno kristalizirana različica silikatnega minerala berila. Ima trdoto po Mohsu od 7,5 do 8. Njegova kemična sestava je Be3Al2Si6O18. Barvo ima zaradi dodatka titanovih ali železovih ionov.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Nahaja se v žilah pegmatita, predvsem v granitih, pa tudi v metamorfnih kameninah kot gnajs in v rečnih usedlinah.

Nahajališča se nahajajo v centralnem Koloradu, ZDA in v Braziliji. Simbolizira mesec Marec.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Akvamarin je cenjen drag kamen.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Največji kristal akvamarina so našli leta 1910 v Marambaia v Braziliji. Bil je težak 110,5 kg ali 520.000 karatov. Po najdaljši diagonali je meril 48 cm. S tem je najtežji dragi kamen, ki so ga kadarkoli našli.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]