Pojdi na vsebino

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani ARIS)

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (kratica ARIS) je javna agencija oziroma agencija, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. Ustanovila jo je Republika Slovenija, prvi direktor (2004-14) je bil Franci Demšar, za njim József Györkös, 30.10.2020 za bil za dobo petih let imenovan fizik Robert Repnik, po njegovem odstopu (2021) je v. d. Mitja Lainščak (2022).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je pričela z delovanjem 1. oktobra 2004 tako, da je prevzela od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport 49 delavcev, ki so delali na področju raziskovalne dejavnosti (vključno s področjem mednarodnega sodelovanja).[1] V začetku delovanja je Agencija od pristojnega ministrstva prevzela vse pogodbe s področja raziskovalne dejavnosti in s tem financiranje pogodbenih obveznosti.

Marca 2023 je bila s spremembo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti agencija združena z Javno agencijo za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit) v Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Poteza vlade Roberta Goloba je bila deležna nekaj kritik zaradi odsotnosti strokovne razprave.[2][3]

Naloge

[uredi | uredi kodo]

Agencija opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa (do leta 2010) oziroma Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (RISS) (od leta 2011 naprej) in druge naloge za pospeševanja raziskovalne dejavnosti. Glavne naloge Agencije so, da odloča o izbiri, kaj se bo financiralo iz sredstev državnega proračuna, tekoče financira in spremlja izvajanje raziskovalnih projektov in programov, izvajanje programa mladi raziskovalci, raziskovalne infrastrukture in druge naloge.

Organi

[uredi | uredi kodo]

Organi Agencije so Upravni odbor, direktor in Znanstveni svet.

Upravni odbor

[uredi | uredi kodo]

Upravni odbor je najvišji organ Agencije, ki usmerja in nadzira celotno delo Agencije. Glavne pristojnosti Upravnega odbora so, da skrbi, da Agencija deluje v javnem interesu, odloča o izboru in financiranju projektov in programov, imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog, ter obravnava mnenja in predloge Znanstvenega sveta v zvezi z znanstveno politiko.

Upravni odbor Agencije ima sedem članov. Člane Upravnega odbora imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo 5 let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Upravni odbor sestavljajo:

  • štirje člani, predstavniki Vlade RS;
  • dva člana, predstavnika raziskovalnih organizacij, univerz in Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
  • en član, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije in drugih uporabnikov raziskovalnih storitev, organiziranih v ustrezna interesna združenja oziroma društva, uporabnikov, ki niso organizirani v ustrezna interesna združenja, ter reprezentativnih sindikatov s področja raziskovalne dejavnosti.

Upravni odbori ARRS do vključno 10. junija 2009

[uredi | uredi kodo]

Predsednik:

Člani in članice:

Upravni odbor ARRS od 11. junija 2009 do 11. junija 2014

[uredi | uredi kodo]

Predsednik:

Namestnik predsednika:

Člani in članice:

Upravni odbor ARRS od 17. julija 2014 do 17. julija 2019

[uredi | uredi kodo]

Predsednik:

Namestnica predsednika:

Člani in članici:

Upravni odbor ARRS od 11. oktobra 2019 naprej

[uredi | uredi kodo]

Predsednica:

  • Jana Kolar, na predlog ministrstva, pristojnega za znanost

Podpredsednik:

Člani in članici:

Direktor

[uredi | uredi kodo]

Od 1. 11. 2014 je direktor József Györkös. Od 1. 10 2004 do 30. 10. 2014 je bil direktor Franci Demšar.[4]

Znanstveni svet

[uredi | uredi kodo]

Znanstveni svet je najvišje strokovno in svetovalno telo Agencije, ki oblikuje predlog finančno ovrednotenih prednostnih seznamov za izbor programov in projektov. Druge naloge Znanstvenega sveta so, da sprejema strokovna izhodišča, koordinira in organizira evalvacijske postopke Agencije, spremlja stanje in vrednoti razvoj raziskovalno-razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji z vidika raziskovalne in razvojne kakovosti.

Znanstveni svet sestavlja šest članov tako, da so zastopana vsa področja znanstvenih ved. Člane Znanstvenega sveta se imenuje za dobo petih let in brez možnosti ponovnega imenovanja. Za člana Znanstvenega sveta ne more biti imenovan predstojnik visokošolskega zavoda ali članice univerze, direktor raziskovalne organizacije in predsedniki znanstveno-raziskovalnih svetov.

Znanstveni svet do vključno 28. junija 2010

[uredi | uredi kodo]

Predsednik:

Člani:

Znanstveni svet od 29. junija 2010 do 28. junija 2015

[uredi | uredi kodo]

Predsednik:

Člani in članice:

Znanstveni svet od 13. julija 2015 do 13. julija 2020

[uredi | uredi kodo]

Predsednik:

Članice in člana:


Znanstveni svet od 14. julija 2020 do 14. julija 2025

[uredi | uredi kodo]

Predsednik:

Članici in člani:

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Poročilo in pregled financiranja raziskovalne dejavnosti iz proračuna Republike Slovenije za leto 2005. Ljubljana: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 2006.  (COBISS)
  2. Mlinarič, Urška (7. marec 2023). »Brez strokovne razprave v skrajšan postopek preoblikovanja javne raziskovalne agencije«. Večer. Pridobljeno 1. septembra 2023.
  3. Senica, Saša (23. marec 2023). »Glavna naloga agencije je, da denar pride na prava mesta«. Delo. Pridobljeno 1. septembra 2023.
  4. Škerl Kramberger, Uroš (30. oktober 2014). »Novi razdeljevalec znanstvenega denarja«. Dnevnik. Pridobljeno 28. maja 2015.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]