1,2-dikloroetan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
1,2-Dikloretan
1,2-dikloroetan
1,2-dikloroetan
Imena
Druga imena
1,2-Dikloroetan
Etilen diklorid (EDC)
Etan diklorid
Freon 150
Identifikatorji
3D model (JSmol)
3DMet
605264
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
DrugBank
ECHA InfoCard 100.003.145
EC število
  • 203-458-1
Gmelin 49272
KEGG
RTECS število
  • KI0525000
UNII
Lastnosti
C2H4Cl2
Molska masa 98,97
Gostota 1,25 g/cm3
Tališče −35 °C (−31 °F; 238 K)
Vrelišče 84 °C (183 °F; 357 K)
8 g/L
Viskoznost 0,84 mPa·s pri 20 °C
Struktura
Dipolni moment 1,80 D
Nevarnosti
Glavne nevarnosti toksičen, vnetljiv, koroziven
GHS piktogrami GHS05: JedkoGHS07: ŠkodljivoGHS08: Škodljivo zdravju
Opozorilna beseda Pozor
H225, H302, H315, H319, H335, H350
P201, P202, P210, P233, P240, P241, P242, P243, P261, P264, P270, P271, P280, P281, P301+312, P302+352, P303+361+353, P304+340, P305+351+338, P308+313, P312, P321, P330, P332+313, P337+313
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 3: Liquids and solids that can be ignited under almost all ambient temperature conditions. Flash point between 23 and 38 °C (73 and 100 °F). E.g. gasolineHealth code 2: Intense or continued but not chronic exposure could cause temporary incapacitation or possible residual injury. E.g. chloroformReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no codeNFPA 704 four-colored diamond
3
2
0
Plamenišče 13 °C 13 °C (55 °F; 286 K)
Meje eksplozivnosti
6.2–16%[1]
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
3000 ppm (morski prašiček, 7 h)
1000 ppm (podgana, 7 h)[2]
1217 ppm (miš, 2 h)
1000 ppm (podgana, 4 h)
3000 ppm (zajec, 7 h)[2]
NIOSH (ZDA varnostne meje):
IDLH (Takojšnja nevarnost)
Ca [50 ppm][1]
Sorodne snovi
Sorodno haloalkani metil klorid, metilen klorid, 1,1,1-trikloroetan
Sorodne snovi etilen, klor, vinilklorid, polivinil klorid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

1,2-Dikloretan oz. 1,2-Dikloroetan je brezbarvna, oljnata in zelo hlapna tekočina s sladkim okusom in sladkastim vonjem, ki spominja na kloroform.

Je umetna spojina, ki jo najpogosteje pridobivajo z reakcijo etena in klora, ki jo katalizira železov(III) klorid. Letno v Evropi, ZDA in na Japonskem proizvedejo skoraj 20 milijonov ton te snovi,[3] 80 % česar se uporabi v proizvodnji vinilklorida, prekurzorja polivinilklorida (PVC). Uporaben je tudi v sintezi drugih organskih spojin, npr. etilendiamina, in kot topilo.

Nevarnosti[uredi | uredi kodo]

Snov je toksična (posebej ob vdihavanju zaradi lahke hlapnosti), korozivna in lahko vnetljiva,[4] verjetno tudi kancerogena. Hlapi v visokih koncentracijah delujejo narkotično. Tekočina in hlapi dražijo oči in kožo, ob kronični izpostavljenosti povzročajo dermatitis.

Toksičnost:

  • LD50(oralno,podgana): 670 mg/kg
  • LDL0 (oralno,človek): 286 mg/kg
  • LC50 (inhal.,podgana): 1000 ppm/7h

1,2-Dikloretan je mikrobno slabo razgradljiv, njegova razpolovna doba v anoksičnih vodnih telesih je 50 let. Zaradi dobre topnosti in množične proizvodnje je v industrijskih okoljih pomembno onesnažilo (predvsem v podtalnici), katerega čiščenje je izredno zahtevno.[5]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. "#0271". National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
  2. 2,0 2,1 "Ethylene dichloride". Immediately Dangerous to Life and Health Concentrations (IDLH). National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
  3. Field, J.A.; Sierra-Alvarez, R. (2004). "Biodegradability of chlorinated solvents and related chlorinated aliphatic compounds". Rev. Environ. Sci. Biotechnol. Vol. 3. str. 185–254. doi:10.1007/s11157-004-4733-8.
  4. (19.5.2008) »1,2-Dichoroethane MSDS« (varnostni list). Mallinckrodt Chemicals. Pridobljeno 4.8.2010.
  5. De Wildeman, S.; Verstraete, W. (2003). "The quest for microbial reductive dechlorination of C2 to C4 chloroalkanes is warranted". Appl. Microbiol. Biotechnol. Vol. 61 no. 2. str. 94–102. doi:10.1007/s00253-002-1174-6. PMID 12655450.