1,2-dikloroetan
| 1,2-Dikloretan | |
|---|---|
 |
|
 |
|
| Druga imena | 1,2-Dikloroetan Etilen diklorid (EDC) Etan diklorid Freon 150 |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | 107-06-2 |
| EINECS število | |
| RTECS število | KI0525000 |
| SMILES |
|
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | C2H4Cl2 |
| Molekulska masa | 98,97 |
| Gostota | 1,25 g/cm3 |
| Tališče |
-36 °C |
| Vrelišče |
84 °C |
| Topnost (voda) | 8 g/L |
| Viskoznost | 0,84 mPa·s pri 20 °C |
| Struktura | |
| Dipolni moment | 1,80 D |
| Nevarnosti | |
| Glavne nevarnosti | toksičen, vnetljiv, koroziven |
| NFPA 704 |
 0
3
2
COR
|
| S-stavki | S7, S29, S33, S16 |
| R/S-stavki | R10, R11, R12, R20 |
| Plamenišče | 13 °C |
| Temperatura samovžiga |
440 °C |
| LD50 | 670 mg/kg (podgana) |
| Sorodne snovi | |
| Sorodno haloalkani | metil klorid, metilen klorid, 1,1,1-trikloroetan |
| Sorodne snovi | etilen, klor, vinilklorid, polivinil klorid |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
|
1,2-Dikloretan oz. 1,2-Dikloroetan je brezbarvna, oljnata in zelo hlapna tekočina s sladkim okusom in sladkastim vonjem, ki spominja na kloroform.
Je umetna spojina, ki jo najpogosteje pridobivajo z reakcijo etena in klora, ki jo katalizira železov(III) klorid. Letno v Evropi, ZDA in na Japonskem proizvedejo skoraj 20 milijonov ton te snovi,[1] 80 % česar se uporabi v proizvodnji vinilklorida, prekurzorja polivinilklorida (PVC). Uporaben je tudi v sintezi drugih organskih spojin, npr. etilendiamina, in kot topilo.
Nevarnosti[uredi | uredi kodo]
Snov je toksična (posebej ob vdihavanju zaradi lahke hlapnosti), korozivna in lahko vnetljiva,[2] verjetno tudi kancerogena. Hlapi v visokih koncentracijah delujejo narkotično. Tekočina in hlapi dražijo oči in kožo, ob kronični izpostavljenosti povzročajo dermatitis.
Toksičnost:
- LD50(oralno,podgana): 670 mg/kg
- LDL0 (oralno,človek): 286 mg/kg
- LC50 (inhal.,podgana): 1000 ppm/7h
1,2-Dikloretan je mikrobno slabo razgradljiv, njegova razpolovna doba v anoksičnih vodnih telesih je 50 let. Zaradi dobre topnosti in množične proizvodnje je v industrijskih okoljih pomembno onesnažilo (predvsem v podtalnici), katerega čiščenje je izredno zahtevno.[3]
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ^ Field, J.A.; Sierra-Alvarez, R. (2004). "Biodegradability of chlorinated solvents and related chlorinated aliphatic compounds". Rev. Environ. Sci. Biotechnol 3: 185–254. doi:10.1007/s11157-004-4733-8.
- ^ (19.5.2008) »1,2-Dichoroethane MSDS« (varnostni list). Mallinckrodt Chemicals. Pridobljeno 4.8.2010.
- ^ De Wildeman, S.; Verstraete, W. (2003). "The quest for microbial reductive dechlorination of C2 to C4 chloroalkanes is warranted". Appl. Microbiol. Biotechnol. 61 (2): 94–102. PMID 12655450. doi:10.1007/s00253-002-1174-6.
|
