Polivinilklorid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Polivinil klorid)
Skoči na: navigacija, iskanje
Polivinilklorid
monomer
Space-filling model of a part of a PVC chain
Pure Polyvinyl Chloride powder.jpg
IUPAC-ime poli(1-kloroeten)[1]
Druga imena polikloroetilen
Identifikatorji
Kratice PVC
Številka CAS 9002-86-2
KEGG C19508
MeSH Polyvinyl+Chloride
ChEBI 53243
Lastnosti
Molekulska formula (C2H3Cl)n[2]
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Polivinilklorid (okrajšano PVC), sistematično poli(1-kloroeten), je sintetičen plastični polimer vinil klorida, za polietilenom in polipropilenom tretji najbolj množično proizvajan tip plastike in široko uporabljan v sodobnem svetu kot material za izdelavo številnih uporabnih predmetov.[3]

V čisti obliki je PVC bela, krhka snov, netopna v alkoholu, a dobro topna v tetrahidrofuranu. Dve osnovni obliki predelanega polivinilklorida sta trdni (rigidni) in prožni (fleksibilni); iz prve izdelujejo denimo plastične cevi, profilno stavbno pohištvo (vrata, okenski okvirji), plastenke in drugo trdno embalažo za hrano ter manjše uporabne predmete, kot so plačilne kartice. Z dodatkom mehčal, običajno so to ftalati, postane PVC mehkejši in bolj prožen, v tej obliki izdelujejo iz njega prožne cevi, izolacijo za kable, napihljive predmete in mnoge druge, v katerih nadomešča gumo.[3]

Pridobivanje[uredi | uredi kodo]

V osnovi ga pridobivajo s polimerizacijo monomera vinil klorida:[4]

Shema polimerizacije vinil klorida

Večina nastane industrijsko s postopkom polimerizacije v suspenziji: v neprepusten reaktor dovedejo vinil klorid in vodo, skupaj z iniciatorjem in aditivi. Tipična iniciatorja sta dioktanoil peroksid in dicetil peroksidikarbonat, ki imata nestabilne O-O vezi, v reaktorju razpadeta in sprožita radikalsko polimerizacijo. Vsebino reaktorja ves čas mešajo, da nastanejo enakomerno veliki delci. Reakcija je eksotermna, zato je treba mešanico hladiti, hkrati pa dovajati vodo, saj ima PVC večjo gostoto od vinil klorida. Po koncu reakcije iz plastične smole odstranijo plinasti vinil klorid in druge nečistoče, s centrifugiranjem odstranijo vodo in jo še dodatno posušijo na vročem zraku. Ostane bel prašek, ki gre neposredno v skladiščenje, ali pa ga prej oblikujejo v pelete.[3]

Pred uporabo je treba surovemu PVC-ju dodati različne aditive, kot so toplotni stabilizatorji, UV-stabilizatorji, mehčala, biocidi, zaviralci gorenja, polnila, pigmenti idr., ki spremenijo njegove lastnosti za določen namen.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "poly(vinyl chloride) (CHEBI:53243)". CHEBI. Pridobljeno dne 12.7.2012. 
  2. ^ "Substance Details CAS Registry Number: 9002-86-2". Commonchemistry. CAS. Pridobljeno dne 12.7.2012. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 M. W. Allsopp, G. Vianello, "Poly(Vinyl Chloride)" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, 2012, Wiley-VCH, Weinheim. DOI: 10.1002/14356007.a21_717.
  4. ^ Chanda, Manas; Roy, Salil K. (2006). Plastics technology handbook. CRC Press. str. 1–6. ISBN 978-0-8493-7039-7.