Pojdi na vsebino

Žarko Dolinar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žarko Dolinar
Portret
Rojstvo3. julij 1920({{padleft:1920|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2][3]
Koprivnica
Smrt9. marec 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[2][3] (82 let)
Basel
Državljanstvo Hrvaška
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
Poklicbiolog, namizni tenisač, univerzitetni učitelj
Poznan ponamiznoteniški igralec

Žarko Dolinar, hrvaški znanstvenik, zdravnik, profesor na univerzi v Baslu in namiznoteniški igralec, * 3. julij 1920, Koprivnica, † 9. marec 2003, Basel.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Žarko Dolinar, sin slovenskih staršev, ki sta se v času gospodarske stiske po Prvi svetovni vojni preselila na Hrvaško, se je rodil v Koprivnici. [4]

Oče Jakob je z ženo Francko in prihajajočimi otroki zaradi sodniške službe velikokrat menjal bivališče. Najprej so se iz Koprivnice selili v Novi Sad, kjer se je 1934 začel ukvarjati s športom; to je nadaljeval tudi v letih 1935 – 1936 v Ljubljani ter potem od konca 1936 v Zagrebu. Gimnazijo je torej obiskoval v vseh teh treh mestih. [5]

Športnik

[uredi | uredi kodo]

Svojo mladost je preživljal veliko pri salezijancih: najprej na Rakovniku, kjer je pri ljubljanskem klubu Korotan dosegel kot namiznoteniški igralec prve uspehe. Ko so se pozneje zaradi službe - oče je bil sodni izvedenec - selili v Zagreb, se je tudi tam šolal in športno uveljavljal pri salezijancih na Knežiji.

Po vojni je živel v Zagrebu. Leta 1962 se je za stalno preselil v Švico. Osvojil je 8 medalj na svetovnih namiznoteniških prvenstvih in bil med drugim leta 1954 v igri dvojic skupaj z V. Harangozom svetovni prvak (London, 1954). Na svetovnih prvenstvih je v igri posameznikov osvojil še 2. mesto (1955) in 3. mesto (1939); v igri dvojic je osvojil še 2. mesto (1955); v igri mešanih parov je osvojil 2. mesto (1953) in 3. mesto (1954); ter ekipno 2. mesto (1939) in 3. mesto (1951). Prvak Jugoslavije v igri posameznikov je bil leta 1939, 1947, 1949, (1955) in šestkrat v igri dvojic.

Dolinar je bil prvi športnik, ki je za Jugoslavijo osvojil kakšno kolajno na svetovnih prvenstvih (svetovno prvenstvo v Kairu, 1939) in prvi jugoslovanski športnik, ki je postal svetovni prvak (London, 1954).

Za svoje športne dosežke je prejel nagrado Zveze za telesno kulturo Hrvaške (1961) in naslov najboljšega športnika Jugoslavije (1954).

Pedagoško delo

[uredi | uredi kodo]

Dolinar je leta 1959 doktoriral na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Od 1961 je delal v Zavodu za anatomijo Medicinske fakultete v Baslu. Od leta 1969 do 1985 je bil izredni profesor na Medicinski fakulteti in od 1978 do 1983 na Stomatološki fakulteti v Baslu.

Reševanje Judov

[uredi | uredi kodo]

Med Drugo svetovno vojno in štiri leta med NDH je skupaj z bratom Borisom ponarejal potne liste in nekatere druge dokumente; na ta način sta pomagala več kot 360 Judom in jim rešila življenje; saj so se lahko umaknili preganjanju in odšli v kako svobodno deželo. [6] Ustaške oblasti so vedele, da brata Dolinarja rešujeta Jude, a so ju pustili pri miru.[7] Prijeli so očeta Jakova in ga razrešili sodniške službe, a brata sta lahko nemoteno nadaljevala svoje človekoljubno delovanje.[7] Na pobudo skupine preživelih Židov so brata v Izraelu razglasili 1993. leta za Pravična med narodi.[7]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Hrvatski biografski leksikon — 1983.
  2. 2,0 2,1 Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  3. 3,0 3,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedijaLZMK, 1999. — 9272 p.
  4. uredništvo (2021). »Zarko Dolinar - biologist Tennis player university professor«. Prabook. Pridobljeno 6. marca 2024.
  5. https://hr.wikipedia.org/wiki/Tko_je_tko_u_NDH Tko je tko u NDH: Hrvatska 1941.–1945., Minerva, Zagreb, 1997., ISBN 953-6377-03-9, str. 94.
  6. Slobodna Dalmacija: Žarko Dolinar, svjetski stolnoteniski velikan. Sportska sreća je prolazna Preuzeto 5. siječnja 2012.
  7. 7,0 7,1 7,2 Jutarnji list: Pravednici i njihove životne priče Arhivirano 28. srpnja 2012. na Wayback Machine. Preuzeto 5. siječnja 2012.
  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988