Štefan Barbarič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Štefan Barbarič
Rojstvo 19. oktober 1920({{padleft:1920|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Turnišče
Smrt 30. junij 1988({{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (67 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Poklic literarni zgodovinar, univerzitetni profesor

Štefan Barbarič, slovenski literarni zgodovinar, * 19. oktober 1920, Turnišče, † 30. junij 1988, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Štefan Barbarič se je rodil v Turnišču. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in Ljubljani ter za tem študiral slavistiko na univerzah v Ljubljani in Budimpešti. Diplomiral je leta 1948 v Ljubljani. Najprej je 9 let poučeval po gimnazijah v Ljubljani, Črnomlju in na Ravnah na Koroškem. Nato je bil štiri leta asistent za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pet let je delal na dopisni delavski univerzi, za tem je sedem let (1965-1972) predaval slovensko književnost in jezik na Filozofski fakulteti v Zadru. Sledila je služba tajnika urednika pri Slovenski matici, ki je trajala osem let (1972-1980). Ustanovi je pomagal oblikovati knjižni program, uredil nekaj zbornikov – »Kmečki upori v slovenski umetnosti«, »Prijateljev zbornik«, »Simpozij o Ivanu Cankarju«, sourejal je njen Glasnik in v njem tudi objavljal, pri Matici je izšla njegova knjiga Turgenjev in slovenski realizem (1983). Ko ni bil več tajnik, je ostal član upravnega odbora. Za opravljeno tajniško-uredniško delo je prejel odlikovanje, red dela z zlatim vencem. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo ravnateljevanje v Slovanski knjižnici. Predsedoval je tudi Slavističnemu društvu Slovenije, ki ga je imenovalo za svojega častnega člana.

Znanstveno delo[uredi | uredi kodo]

Barbaričevo osrednje delo je bilo literarnozgodovinsko. Ocene, članke in razprave je objavljal v Sodobnosti, Naših razgledih, Jeziku in slovstvu, Slavistični reviji, Glasniku SM, v Delu (Književnih listih), po domačih in tujih enciklopedijah ter zbornikih. Pisal je o slovenskih pisateljih, pesnikih in esejistih od protestantov do našega časa, največ o Josipu Jurčiču in o znanstvenikih, zlasti o Ivanu Prijatelju, Matiju Murku in Antonu Slodnjaku.

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Samostojno:

  • Študije o slovstvu in jeziku. Murska Sobota: Pomurska založba (1973). (COBISS)
  • Kmečki upori v slovenski umetnosti. Ljubljana: Slovenska matica (1974), zbornik razprav. (COBISS)
  • Turgenjev in slovenski realizem. Ljubljana: Slovenska matica (1983), esej. (COBISS)
  • Josip Jurčič. Ljubljana: Partizanska knjiga (1986). (COBISS)

Prevodi in uredništvo:

  • Vilko Novak, Štefan Barbarič. Zlata puščica (in druge madžarske pravljice). Ljubljana: Mladinska knjiga (1956), prevod pravljic in pripovedk. (COBISS)
  • Ferenc Molnár, Štefan Barbarič. Dečki Pavlove ulice. Ljubljana: Mladinska knjiga (1965). (COBISS)
  • Josip Vidmar, Štefan Barbarič, Franc Zadravec. Simpozij o Ivanu Cankarju. Ljubljana: Slovenska matica (1976). (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Joža Mahnič, Življenje in delo Štefana Barbariča, Slavistična revija 36 (1988): 311-312. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]