Čreslov cvet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Čreslov cvet
Fuligo septica on dead wood.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Amoebozoa
Deblo: Mycetozoa (sluzavke)
Razred: Myxomycetes
Red: Physarales
Družina: Physaraceae
Rod: Fuligo
Vrsta: Fuligo septica
(L.) F.H.Wigg (1780)
Sinonimi[1]

Mucor septicus L. (1763)
Reticularia septica (L.) With. (1792)
Aethalium septicum (L.) Fr. (1829)

Čreslov cvet (znanstveno ime Fuligo septica) je vrsta sluzavke izrazito žvepleno rumene barve. Razširjen je po celotnem svetu, uspeva pa predvsem na vlažni organski podlagi, predvsem po dežju. Je neužitna, vendar jo pečeno uživajo ponekod v Mehiki.[2] Zaradi občasnega razraščanja na veliki površini je čreslov cvet v preteklosti povzročil paniko med ljudmi v smislu strahu pred invazijo nezemljanov.[3][4]

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Značilna blazinasta oblika čreslovega cveta

Kot pri mnogih sluzavkah se celice čreslovega cveta združijo v plazmodij, tj. večjedrno maso nediferenciranih celic, ki se lahko ameboidno premika po tleh v iskanju hranil. Plazmodij je belkaste do sivo rumene barve in ima podobo brezoblične penaste oz. smetanaste gmote. V premeru meri od 2,5-20 cm, v debelino od 1-3 cm.[5][6] Plazmodij se ob pomanjkanju hranil pretvori v t. i. etalij, ki je analogen trosnjaku pri glivah. Etalij sčasoma potemni in propade ter sprosti temno obarvane trose oz. spore. Med vsemi sluzavkami ima čreslov cvet največji etalij.[7] Spore se razširjajo s pomočjo vetra, znano pa je tudi, da jih raznašajo hrošči iz družine Lathridiidae.[8]

Življenjski prostor in ekologija[uredi | uredi kodo]

Pojavlja se od pomladi do pozne jeseni, predvsem po dežju. Uspeva na vlažni organski podlagi, kot so vrtne površine, pokrite s slamo, listjem, šoto ipd. (mulčenje površin), sicer pa tudi v gozdovih na deblih in listju živih rastlin, štorih, odpadlem listju in travnikih.

Posebnost čreslovega cveta so visoke koncentracije cinka (Zn), katerih vrednost je več tisočkrat večja od podlage, na kateri raste. Odpornost na strupene količine cinka naj bi bila edinstvena za to vrsto sluzavke, čeprav vzrok tako velikih koncentracij ni jasen.[9] Odpornost sloni na rumenem pigmentu, imenovanem fuligorubin A, ki deluje kot kelator kovinskih ionov in jih tako pretvori v neaktivno obliko.[10][11]

Pomen za človeka[uredi | uredi kodo]

Raziskave[uredi | uredi kodo]

Izvlečki čreslovega cveta izkazujejo protimikrobno delovanje proti bakteriji Bacillus subtilis in glivi Candida albicans ter citotoksične učinke proti rakastim celicam določenih karcinomov.[12] Že omenjen rumeni pigment fuligorubin A naj bi bil udeležen pri zajemanju svetlobe (fotorecepciji) in pretvorbi energije, podobno kot npr. klorofil.[13] Pred nekaj leti je bil odkriti nov rumeni pigment, imenovan dehidrofuligojska kislina, ki vsebuje atom klora.[14] Zaradi velikega števila katalitičnih intronov skupine I, ki so vrsta ribocimov oz. molekul RNA s katalitično aktivnostjo, je tudi pomemben modelni organizem za preučevanje RNA.[15]

Nekatere raziskave nakazujejo, da bi spore sluzavk, med ostalim tudi spore čreslovega cveta, lahko bile pomemben sezonski alergen.[16][17]

Folklora in nezemljani[uredi | uredi kodo]

V skandinavski folklori čreslov cvet predstavlja izbljuvek živalskih vodnikov čarovnic. Na Finskem so verjeli, da čarovnice z njegovo pomočjo kvarijo mleko sosedov.

Leta 1973 se je v predmestju Dallasa (Teksas) razrasel na velikih površinah po vrtovih in celo telefonskih drogovih, kar je povzročilo paniko med ljudmi, saj naj bi šlo za invazijo nezemeljanov. Intervencija gasilcev in policije ljudi ni pomirila, dokler znanstvenik iz krajevne univerze ni pojasnil, da gre za veliki razrast neškodljive sluzavke.[3]

Do podobne panike med prebivalci je pred leti prišlo v enem od romskih naselij v Sloveniji, ko je bila teorija o neznanem letečem predmetu (NLP) ovržena šele po prihodu policistov in strokovnjakov iz Instituta "Jožef Stefan".[4]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Fuligo septica (L.) F.H. Wigg. 1780". MycoBank. International Mycological Association. Pridobljeno dne 25.3.2011. 
  2. ^ "Myxomycete-Human Relationships". The Lycæum. Pridobljeno dne 28.8.2014. 
  3. ^ 3,0 3,1 Gray, B. (14.8.2008). "Fuligo septica, dog vomit fungus". Indian Time. Pridobljeno dne 27.8.2014. 
  4. ^ 4,0 4,1 Vrhovec B. (junij 2007). "Čreslov cvet ni NLP". Gea 17: 48. 
  5. ^ Kambly PE. (1939). "The color of myxomycete plasmodia". Botany 26 (6): 386–90. doi:10.2307/2436838. 
  6. ^ Emberger G. (2008). "Fuligo septica". Fungi on Wood. Pridobljeno dne 8.12.2008. 
  7. ^ BayScience Foundation, Inc (2012). "Fuligo (Genus)". zipcodezoo.com. Pridobljeno dne 13.5.2012. 
  8. ^ Blackwell M, Laman TG. (1982). "Spore dispersal of Fuligo septica (Myxomycetes) by Lathridiid beetles". Mycotaxon 14 (1): 58–60. 
  9. ^ Zhulidov DA, Robarts RD in Zhulidov AV s sod. (2002). "Zinc accumulation by the slime mold Fuligo septica (L.) Wiggers in the former Soviet Union and North Korea". Journal of Environmental Quality 31 (3): 1038–42. PMID 12026071. doi:10.2134/jeq2002.1038. 
  10. ^ Latowski D, Lesiak A, Jarosz-Krzeminska E in Strzalka K. (2008). "Fuligo septica, as a new model organism in studies on interaction between metal ions and living cells". Metal Ions in Biology and Medicine and Medicine 10: 204–9. 
  11. ^ Setala A & Nuorteva P (1989). "High metal contents found in Fuligo septica L. Wiggers and some other slime molds (Myxomycetes)". Karstenia 29 (1): 37–44. 
  12. ^ Pereira EC, Cavalcanti LDH in Campos-Takaki GMD s sod. (1992). "Antibiotic and cytotoxic activities of crude extracts from Fuligo septica (L.) Wigg. and Tubifera microsperma (Berk. and Curt.) Martin (Myxomycetes)". Revista de Ciencias Biomedicas (13): 23–32. 
  13. ^ Rahman A. (1988). Studies in Natural Products Chemistry. Amsterdam: Elsevier. str. 237–8. ISBN 0-444-51510-0. 
  14. ^ Shintani A, Toume K in Yamamoto Y s sod. (2010). "Dehydrofuligoic acid, a new yellow pigment isolated from the myxomycete Fuligo septica f. flava". Heterocycles 82 (1): 839–42. ISSN 0385-5414. doi:10.3987/com-10-s(e)18. 
  15. ^ Lundblad EW, Einvik C in Rønning S s sod. (2004). "Twelve Group I introns in the same pre-rRNA transcript of the myxomycete Fuligo septica: RNA processing and evolution". Molecular Biology and Evolution 21 (7): 1283–93. PMID 15034133. doi:10.1093/molbev/msh126. 
  16. ^ Lierl MB. "Myxomycete (slime mold) spores: unrecognized aeroallergens?". Annals of Allergy, Asthma & Immunology 111 (6): 537–41. doi:10.1016/j.anai.2013.08.007. 
  17. ^ Santili J, Rockwell WJ, Collins RP. (1985). "The significance of the spore of the Basidiomycetes (mushrooms and their allies) in bronchial asthma and allergenic rhinitis". Annals of Allergy 55: 469–71. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]