Zgodovina znanosti in tehnike

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik. To področje zgodovine raziskuje tudi kulturne gospodarske in politične vplive znanstvenih odkritij.

V splošnem verjamejo, da je sodobna matematična znanost nastopila z začetkom starogrškega pitagorejstva, čeprav bi bilo napak misliti, da je bila sodobna znanost grška iznajdba. Pri tem je bil grški vpliv na matematiko in znanstveno raziskovanje zapisan v večji meri kot prispevki drugih starodavnih civilizacij.

Izziv pravovernosti[uredi | uredi kodo]

Neprestana tema v zgodovini znanosti in tehnike je slab sprejem tistih zamisli, ki so bile v nasprotju s prevladujočim mišljenjem. Zgodba o Galileju je ena od njih. Drugi naravoslovci in astronomi, in še posebej tisti na katere je vplivala religiozna pravovernost, so ugovarjali temu, da bi »preverili« svoje teorije, na primer s tedaj odkritim daljnogledom. To pa je storil Galilei. Še celo v sodobnem času s skoraj splošno sprejeto znanstveno metodo in z velikim raziskovalnim proračunom vlad, akademij in industrije se pojavljajo nerazširjene in žaljive zamisli s kratkimi obsodbami.

Ni natančno znano kaj je nauk Galilejeve zgodbe. Nekateri vidijo njegovo zgodbo kot zgled nadutosti oblasti, drugi pa menijo, da zavračanje zamisli danes ne moremo neposredno primerjati s primeri kot je Galilejev. Teorije se razvijajo in jih preskušajo po zgledu trenutno sprejetih načel znanstvenega raziskovanja na podoben način kot je to počel Galilei. Po navadi jih vsesplošno sprejmejo, pa četudi so še tako nenavadne. Tiste zamisli, ki ostajajo nedokazane, in na videz neupravičene privzetke pa označijo kot psevdoznanost.

Prispevek k znanju[uredi | uredi kodo]

Po preteku dovolj dolgega časa lahko še najmanj razširjene zamisli postanejo znanstvena pravovernost, če so se zadovoljivo izkazale pri preskusih. Teorija bolezenskih klic je na primer postala tako razširjena, da sta pasterizacija in listerin vsakdanji besedi čeprav Louis Pasteur, Ignaz Philipp Semmelweiss in Joseph Lister niso tako dobro znani.

Glavna področja / podpodročja[uredi | uredi kodo]

Znanost[uredi | uredi kodo]

Družbene vede[uredi | uredi kodo]

tehnika[uredi | uredi kodo]

Splošna znanost in tehnika[uredi | uredi kodo]

Starodavni tehnološki pripomočki in naprave[uredi | uredi kodo]