Vonjavna golobica
| Vonjavna golobica | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
| Russula amoenolens Romagn. (1952) |
Vonjavna golobica (znanstveno ime Russula amoenolens) je gliva z neužitno gobo iz družine golobičarke.
Opis[uredi | uredi kodo]
Vonjavna golobica je nekoliko manjša vrsta golobic, ki ima od 3 do 6 cm širok rjavo siv klobuk, ki je sprva polkrožen in se kasneje zravna, pri starejših primerkih pa ima vdrto osredje. Rob gobe je nekoliko svetlejši od osredja in je pri starih gobah grebenasto nažlebkan.
Na spodnji strani klobuka je trosovnica, sestavljena iz srednje gostih belih ali sivkastih lističev, ki so precej široki, v njih pa je bel trosni prah. Ta je sestavljen iz skoraj okroglih 7,5-10 x 6,5-8 mikronov velikih trosov.
Valjast bet doseže višino od 3 do 6 cm in ima premer od 0,8 do 1,5 cm. Barva beta je belkasta, v dnišču pa je včasih rahlo bakreno rjav in proti lističem nekoliko razširjen.
Meso gobe je bledo belkasto in ima rahel vonj po siru in ribah ter pekoč okus.
Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]
Vonjavna golobica raste večinoma pod hrasti od zgodnjega poletja do pozne jeseni in je v Sloveniji razmeroma pogosta gobja vrsta.
Ta vrsta golobic ni užitna in povzroča gastrointestinalni sindrom (zastrupitev prebavil).
Podobna vrsta je prav tako neužitna in nekoliko večja sestrska golobica (Russula sororia).