Vela Luka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Vela Luka 42°57′52″N, 16°43′05″E

Vela Luka
Vela luka panorama.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 4380 (2001)
Občina: Vela Luka
Županija: Dubrovniško-neretvanska županija Dubrovniško-neretvanska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Vela Luka je manjše mesto in pristanišče na zahodnem delu otoka Korčule (Hrvaška), ki je središče občine Vela Luka; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Vela Luka, ki leži na koncu istoimenskega zaliva, je največje naselje na otoku. Največji del meta leži na blagih pobočjih 150 m visokega vrha Splinski Rat, in ravnico pod vrhom 183 m visokega Humić-a. Samo mesto je z okoliškimi griči dobro zaščiteno pred severnimi in južnimi vetrovi, medtem pa je poleti izpostavljeno osvežujočemu maestralu. Mesto se je pričelo intenzivneje naseljevati v prvih desetletjih 19. stoletja.

V južnem kraku zaliva je ladjedelnica »Greben«, ki nudi usluge tudi navtičnim turistom. Pristaja se lahko ob pomolu, kjer morje doseže globino do 4 metre, ali ob 150 metrov dolgi pristaniški obali, kjer je morje globoko do 5 metrov. Zaliv je varen pred vetrovi, le kadar piha močan zahodnik so lahko valovi večji.

Na obali v mestnem parku stoji spomenik padlim partizanom, delo kiparja Mirka Ostoje. Jugozahodno od mesta se nahaja manjše jezero Blato. Velo Luko trajekt povezuje s Splitom ter Ublijem na otoku Lastovo.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

V Veli Luki stalno živi 4380 prebivalcev (popis 2001).

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1218 0 1940 2632 3563 4334 5026 4038 4091 4310 4297 4193 4398 4464 4380

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Prebivalci Vele Luke se ukvarjajo z poljedelstvom, vinogradništvom, ribolovom in predelavo rib, ladjedelništvom in turizmom.

Ob zalivu Kale, katerem so sloji »zdravilnega blata«, so zgradili moderen zraviliški kompleks »Kale«, v katerem nudijo medicinsko vodeno rehabilitacijo.

V kraju so poleg zdravilišča še hoteli: H.Adria, H.Dalmacija, H.Pojzedon in kamp Mindel.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vela Luka je bila naseljena že v neolitiku, kar dokazujejo najdbe v Veloj Spilji in najdbe na lokaciji Benificij. Tu so pri arheoloških izkopavanjih našli ostanke iz rimskega obdobja, verjetno gre za vilo rustiko. V predelu Gradina se nahaja cerkev sv. Ivana, ki se prvič omenja leta 1415.

V pristanišču so imeli v preteklih stoletjih posestniki iz Brača postavljena skladišča. Med temi skladišči je najstareše skladišče družine Ismaelli, katero je bilo zgrajeno 1480.

Mestni muzej ima prostore v palači »Franulović-Repak«. Poleg navedenega, imamo tudi zbirko slik sodobne umetnosti, fotografij in skulptur domačih in svetovnih umetnikov, ki je bila v 70. letih podarjena mestu Vela Luka. V veliki razstavi privatne Galerije Anke Prizmić-Sege, ki je bila odprta leta 1983, se hranijo številne skulpture in slike te priznane umetnice, rojene v Veli Luki.

Med drugo svetovno vojno je bil konec leta 1943 v naselju nastanjen 3. bataljon 1. prekomorske brigade[2].

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  2. ^ Srečko Vilhar, Albert Klun: Prva in druga prekomorska brigada (Nova Gorica, 1967), 268.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]