Valuk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Valuk, knez Karantanije)
Skoči na: navigacija, iskanje
Valuk
Knez Karantanije
Vladanje okrog 631
Maksimalni možni obseg Valukove »Dežele Slovanov«. Za območje kasnejše Karniole ni znano ali je bilo del Samove plemenske zveze oziroma Valukove kneževine. V Vzhodnih Alpah so tedaj obstajala tudi področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro)

Valuk (latinsko Wallucus dux) je bil knez oziroma vojvoda v neodvisni deželi Alpskih Slovanov, za katero se je sčasoma uveljavila oznaka Karantanija.

Vladal je v času okrog leta 631. Valukovo ime je morda identično z imenom kneza Valtunka, oboje pa lahko filološko interpretiramo iz vladyka ali vladun v pomenu nekoga, ki vlada.[1]

Neodvisnost Valukovih Slovanov[uredi | uredi kodo]

Samova plemenska zveza, ki je v vzhodno-alpskem prostoru vključevala tudi Valukove Slovane, se je širila daleč proti severu
Karantansko območje je bilo lahko sestavljeno tudi iz manjših kneževin. Valukova »Dežela Slovanov« je obsegala najmanj staro jedro na osrednjem in južnem delu Koroške

Najkasneje po oslabitvi Obrov leta 626 (če ne že leta 623) so se Slovani v vzhodnih Alpah pridružili slovanski plemenski zvezi vojvode Sama.[2][3] Leta 630 so namreč na strani Frankov sodelovali tudi Langobardi, ki so na Karantanijo mejili kot na ozemlje v Samovi plemenski zvezi.[3]

V tem času je po pričevanju iz Fredegarii Chronicon v Panoniji prišlo do spora med Avari in Bolgari, zaradi česar se je 9.000 Bolgarov pod vodstvom njihovega kneza Alcioka najprej zateklo k Bavarcem, ko pa so jih na ukaz frankovskega kralja Dagoberta dali skoraj vse poklati, se je pribilžno 700 preživelih Bolgarov zateklo v deželo Slovanov (marca Vinedorum) k tamkajšnjemu vojvodi ali knezu Valuku (Wallucum ducem Vinedorum).[4][1][2] Najverjetneje gre prav za tistega Alcioka, ki je s svojim spremstvom leta 662 odšel v Furlanijo.[3][1] Dogodek z Bolgari razkriva, da Karantanija v tem času ni bila podrejena ne Frankom, ne Langobardom, ne Avarom.[2]

Možno je tudi, da je bil prav Valuk tisti knez Alpskih Slovanov, pri katerem je politični azil in zavezništvo iskal Arnefrit, sin furlanskega vojvode Lupa.[3][4][5] Pavel Diakon je pri opisovanju Arnefritovega umika k Slovanom zatrdil, da je zbežal k Slovanom v Karnuntum, ki ga napačno imenujejo Karantanum (Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum)[3], kar bi lahko pomenilo, da se je dežela že pod Valukom pričela imenovati Karantanija.

Za ozemlje kasnejše Karniole ni znano ali je bila del Samove plemenske zveze (v sklopu Valukove oblasti ali ločeno) ali je bila še naprej pod oblastjo Avarov ali pa nikogaršnja zemlja.[6]


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 104-105
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Čepič et al. (1979). Zgodovina slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 112.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Simoniti Vasko, Štih Peter (1996): Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Celovec, Mohorjeva družba in Korotan. Str. 31-32
  4. ^ 4,0 4,1 Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 53
  5. ^ Korošec Paola (1990). Alpski Slovani. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Str. 17.
  6. ^ primerjaj z: Štih Peter (1986). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. stoletja do konca 9. Stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Str. 30

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Čepič et al. (1979). Zgodovina slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Korošec Paola (1990). Alpski Slovani. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • Simoniti Vasko, Štih Peter (1996): Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Celovec, Mohorjeva družba in Korotan.
  • Štih Peter (1986). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. stoletja do konca 9. Stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta.