Kadolah

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kadolah
mejni grof Furlanije, prefekt Furlanije
Vladanje vsaj od 817 in do 31. julija 819
Smrt 31. julij 819;
verjetno področje Karniole
Naslednik Balderik
Oče Bertold, grof

Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.

Sin grofa Bertolda, je bil furlanski prefekt in hkrati tudi frankovski mejni grof. Po rodu je pripadal alemanski rodbini Alaholfingerjev.[1] Njegova upravna oblast se je razen nad Furlanijo razširjala še nad Karniolo, nad Istro, pa tudi nad tistimi predeli Karantanije in Spodnje Panonije, ki so ležali južno od reke Drave.

Kadolahov vzpon[uredi | uredi kodo]

Kadolah je omenjen že v darovnici iz leta 805, ko je nekemu samostanu daroval del svoje posesti.[2] Konec leta 817 je isti samostan ponovno obdaroval, v tem času pa je že nosil naziv grof.[2] V letih 817 ali 818 je postal tudi furlanski prefekt (Cadolaum comitem et marcæ Foroiuliensis præfectum).[2] Leta 817 je Kadolah zavoljo frankovskih interesov posredoval pri določanju meje med Bizantinci in frankovskim varovancem, slovanskim dalmatinskim knezom Borno.[3][4] V ravninski deželi Spodnji Panoniji, kjer so se mešali frankovski, bizantinski in bolgarski vplivi, so Franki poskušali čimprej uvesti fevdalizem, pri čemer so se posluževali pokristjanjevanja, podpiranja domačih fevdalnih elementov, Kadolah pa je spremembe poskušal pospešiti tudi z vojaško silo.[5] Spodnjepanonski knez Ljudevit Posavski se je nemškemu kralju Ludviku Pobožnemu pritožil zaradi krutosti in nestrpnosti, vendar brez uspeha, zaradi česar se je ta slovanski knez leta 819 Frankom uprl z orožjem.[6][7] Že istega leta je prefekt Kadolah poskušal zatreti upor, a pri tem ni bil uspešen; ko pa se je vračal domov, ga je preden je prišel v Furlanijo 31. julija 819 pokosila mrzlica,[7][8] nasledil pa ga je Balderik.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Alaholfingerji.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Fawley Charles and FMG (verzija 16.12.2009). Northern Italy (1)..
  3. ^ Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. Iz: Erkens Franz-Reiner (2001): Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999. Berlin, Akademik Verlag Gmbh. str. 155.
  4. ^ Klaić Nada (1990): Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. Str. 48.
  5. ^ Voje Ignacij (1994):Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS. Str. 47.
  6. ^ Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 125.
  7. ^ 7,0 7,1 Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Str. 183.
  8. ^ Klaić Nada (1990): Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. Str. 49.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. Iz: Erkens Franz-Reiner (2001): Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999. Berlin, Akademik Verlag Gmbh.
  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Klaić Nada (1990): Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • Voje Ignacij (1994):Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.

Zunanji viri[uredi | uredi kodo]