Pabo, bavarski plemič.
Bil je zadnji od treh vojvod bavarskega rodu, ki so imeli Karantanijo približno od leta 828 pa do leta 860 v frankovski grofovski upravi.[1][2] Pabo je grofovski položaj v Karantaniji pridobil najkasneje leta 844, verjetno pa že dosti prej.[3][1] Verjetno je izhajal iz družine Wilhelmincev (Wilhelminer).[4] Njegova vladavina se je zaključila z vzponom Karolinga Karlmana, ki se je leta 857 proti očetu Ludviku Nemškemu povezal z velikomoravskim knezom Rastislavom; takrat je Pabo s svojimi pristaši podprl Ludvika Nemškega, toda že leta 860 ga najdemo kot begunca v Salzburgu.[1][5][6]
Glej tudi[uredi]
- ^ 1,0 1,1 1,2 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
- ^ Grafenauer Bogo (1955). Zgodovina slovenskega naroda. Ljubljana, Kmečka knjiga.str. 5.
- ^ Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Str. 185.
- ^ Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. Iz: Erkens Franz-Reiner (2001): Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999. Berlin, Akademik Verlag Gmbh. str. 156.
- ^ Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 76.
- ^ Goldberg Eric Joseph (2006). Struggle for empire: kingship and conflict under Louis the German, 817-876. USA, Cornell University. Str.266
- Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. Iz: Erkens Franz-Reiner (2001): Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999. Berlin, Akademik Verlag Gmbh.
- Grafenauer Bogo (1955). Zgodovina slovenskega naroda. Ljubljana, Kmečka knjiga.
- Goldberg Eric Joseph (2006). Struggle for empire: kingship and conflict under Louis the German, 817-876. USA, Cornell University.
- Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
Zunanji viri[uredi]
