Stanko Breščak

Stanko Breščak
Stanko Breščak
Rojstvo	2. junij 1911; Dobravlje
Smrt	13. april 1960 (48 let); Dobravlje
Narodnost	slovenska
Državljanstvo	Federativna ljudska republika Jugoslavija; Kraljevina Italija; Italija; Cislajtanija
Poklic	pesnik, kulturni delavec
Poznan po	pesnik
Starši	Anton Breščak ; Frančiška Breščak (rojena Rešeta)
Sorodniki	Iva Breščak (sestra) ; Tonca Breščak (sestra) ; Tea Breščak (sestra)

Stanko Breščak, slovenski pesnik, * 2. junij 1911, Dobravlje, Ajdovščina, † 13. april 1960, Dobravlje, Ajdovščina.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Bil je enajsti otrok v družini štirinajstih bratov in sester. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju (1917–1924). Za nadarjenega fanta so se zavzeli župnik Ivan Rejec in kapucini iz samostana Vipavski križ in tako je odšel študirat francoščino v semenišče v Piacenzo. Ker pa je zbolel in šolanje opustil. Jeseni 1926 je bil sprejet v 3. razred malega semenišča v Gorici. Tu je ostal do 1928, ko je končal šolanje in se zaposlil pri goriški zavarovalnici La Fondiara. Po nekaj mesecih je resno zbolel na pljučih. Zdravil se je po raznih bolnišnicah, od 1938–1942 je živel pri starših, od leta 1942 v Milanu, po osvoboditvi pa se je vrnil domov.^[2]

Breščak je literarno začel delovati okoli leta 1934. Pisal je pesmi in prozo ter likovno kritiko. Ker pa ga je njegovo dolgotrajno bolezensko stanje postavljalo v težke konfliktne situacije, je marsikaj od napisanega uničil sam, marsikaj pa se je zaradi neurejenih razmer porazgubilo. Največ pa je bilo uničenega, ko so okupatorji leta 1943 požgali domačo hišo, kjer so z ostalim vred zgoreli tudi njegovi rokopisi. Prva leta po osvoboditvi je bil kulturni delavec ter se je z ogromno energijo vrgel na delo za obnovo domovine. V tem času je tudi pisal poezijo. Uspelo pa mu je objaviti le malo pesmi. Nekaj jih je bilo objavljenih v Slovenskem Jadranu, ki je izhajal kot priloga Primorskih novic in koledarju Mohorjeve družbe v Celju. Od pesmi, ki so se ohranile v rokopisu je tudi epska pesnitev Naša pravda.^[2]