Sirek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sirek
Sorghum.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Liliopsida (enokaličnice)
Red: Poales (travovci)
Družina: Poaceae (trave)
Rod: Sorghum
L.
Vrste

Okrog 30 vrst.

Sirek
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 340 kcal   1420 kJ
Ogljikovi hidrati:     75 g
- vlaknine:  6,3 g  
Maščobe: 3,30 g
- nasičene:  0,46 g
- mononenasičene:  0,99 g  
- polinenasičene:  1,37 g  
Beljakovine: 11,30 g
Voda: 9 g
Kalcij:  28 mg 3%
Železo:  4.4 mg 35%
Fosfor:  284 mg 41%
Kalij:  350 mg   7%
Natrij:  6 mg 0%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Sirek (znanstveno ime Sorghum) je rod številnih trav, med katerimi so nekatere vzgajane kot žitarice, od katerih je mnogo uporabljenih kot živalska krma oz. so zasajene po pašniških področjih. Rastline so kultivirane v področjih s toplejšim podnebjem po vsem svetu, izhajajo pa iz tropskih in subtropskih dežel, vključno z Avstralazijo in Oceanijo.

Zgodovina in opis[uredi | uredi kodo]

Polje sirka v Španiji.
Sirkove metle.

Divji predniki sirka rastejo na južni strani Sahare, morda tudi v Jemnu. Arheološke raziskave te regije niso dovolj obsežne, da bi z gotovostjo določile čas in kraj začetka načrtne gojitve. V južnem Egiptu so našli ostanke divjega sirka, ki izhaja iz obdobja 800 - 600 pr. n. š., najstarejši gojeni sirek iz istega najdišča pa iz obdobja po letu 100 AD. Najstarejša arheološka najdba gojenega sirka pa prihaja iz Indije in Pakistana iz drugega tisočletja pr. n. š., vendar tam ni divjega sirka. Ker je znannih več primerov, ko so se poljšine širile iz Afrike v južno Azijo (Pennisetum glaucum (L.) R. Br., Vigna unguiculata (L.) Walp. in Lablab purpureus (L.)) se sklepa, da je bil sirek kljub vsemu udomačen v Afriki in se je kasneje razširil na vzhod.[1]

S širitvijo islama med 8. in 13. stol. se je razširilo gojenje sirka na celoten bližnji vzhod, severno Afriko in južno Evropo.[2] Ime izhaja iz latinskega izraza Syricum (granum), torej sirsko zrno, od tod tudi italijanska beseda sorgo in znanstveno ime sorghum.[3]

Sirek (Sorghum bicolor) je večinoma enoletna rastlina, ki zraste do višine 4 m. Na latastem socvetju, ki je dolgo 8 - 40 cm, so majhna zrna. Raste na območjih, ki so presuha za koruzo, suša v pozni fazi razvoja zavre rast listov, ne vpliva pa na cvetenje. Ima globok koreninski sistem, raste v zemlji s pH med 5 in 8,5, dozori v 120-ih dneh. Hektarski donos v Indiji in Afriki je med 300 - 2000 kg zrnja na ha, na namakanih poljih v ZDA in Avstraliji 4500 - 6500 kg/ha.[4]. V ZDA je sirek tretja najpomembnejša žitarica[5], v svetu pa je peta najpomembnejša.

Nekatere vrste vsebujejo cianovodikovo kislino in visoke koncentracije nitratov v mladih zelenih poganjkih.[6] Zrnje ne vsebuje glutena, zato je primerno za ljudi s celiakijo.[7]

S. halapense je v ZDA obravnavana kot invazivna vrsta.[8]

Genom sirka (Sorghum bicolor) je bil objavljen leta 2009.[9]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Sirek večinoma zelo dobro prenaša vročino in sušo, zato je ekonomsko najpomembnejši v suhih predelih Afrike in Srednje Amerike, kjer je pomemben vir hrane zlasti za reven sloj prebivalstva. Čeprav je znanih več vrst, je le ena, Sorghum bicolor, ekonomsko pomembna. Sirek se uporablja predvsem kot žito, krma, za izdelavo sirupa, melase in alkohola (sladki sirek), posušena stebla pa v gradbenišvtu ter za izdelavo sirkovih metel in krtač.[10]

Iz zrnja se v različnih delih sveta pripravlja kruh, kuskus, tortilje in druge izdelke iz moke. Zrnje je možno razpočiti po istem principu kot koruzo pokovko. Sirkov sirup se uporablja kot sladilo, lahko pa se iz njega vari tudi pivo in žgane pijače. V zadnjih desetletjih se sirek goji tudi za proizvodnjo bioetanola.[11]

Pridelava[uredi | uredi kodo]

Na svetovnem nivoju je sirek peto najpomembnejše žito, za koruzo, pšenico, rižem in sojo. Najpomembnejše proizvajalke so Mehika, Nigerija, ZDA, Indija, in Argentina. Pridelava sirka v Sloveniji je zanemarljiva, Statistični urad RS jo vodi skupaj s še nekaterimi drugimi žiti in tudi skupaj z njimi komaj preseže 200 ha.[12]

Največje pridelovalke sirka (2012)
(v tisoč metričnih tonah)
Zastava Mehike Mehika 6970
Nigerija Nigerija 6900
Flag of the United States.svg ZDA 6272
Zastava Indije Indija 6010
Zastava Argentine Argentina 5200
Zastava Etiopije Etiopija 3951
Zastava Avstralije Avstralija 2239
Zastava Brazilije Brazilija 2004
Skupaj svet 60102
Vir:FAO[13]

Vrste[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Daniel Zohary in Maria Hopf, Domestication of plants in the Old World, third edition (Oxford: University Press, 2000),p. 89
  2. ^ Watson, p. 12–14.
  3. ^ Italijanski slovar (pridobljeno 30. januarja 2014)
  4. ^ FAO grassland species profiles, S. bicolorum (pridobljeno 30. januarja 2014)
  5. ^ US Grain Council: Sorghum - Production and Exports (pridobljeno 2014-02-17)
  6. ^ FAO grassland species profiles, S. almum (pridobljeno 30. januarja 2014)]
  7. ^ Gluten free grains
  8. ^ Johnsongrass (pridobljeno 30. januarja 2014)
  9. ^ Paterson, Andrew H.; John E. Bowers, Remy Bruggmann, Inna Dubchak, Jane Grimwood, Heidrun Gundlach, Georg Haberer, Uffe Hellsten, Therese Mitros, Alexander Poliakov, Jeremy Schmutz, Manuel Spannagl, Haibao Tang, Xiyin Wang, Thomas Wicker, Arvind K. Bharti, Jarrod Chapman, F. Alex Feltus, Udo Gowik, Igor V. Grigoriev, Eric Lyons, Christopher A. Maher, Mihaela Martis, Apurva Narechania, Robert P. Otillar, Bryan W. Penning, Asaf A. Salamov, Yu Wang, Lifang Zhang, Nicholas C. Carpita, Michael Freeling, Alan R. Gingle, C. Thomas Hash, Beat Keller, Patricia Klein, Stephen Kresovich, Maureen C. McCann, Ray Ming, Daniel G. Peterson, Mehboob-ur-Rahman, Doreen Ware, Peter Westhoff, Klaus F. X. Mayer, Joachim Messing, Daniel S. Rokhsar (2009-01-29). The Sorghum bicolor genome and the diversification of grasses Nature 457 (7229): 551–556
  10. ^ How to make a broom (pridobljeno 30. januarja 2014)
  11. ^ Sorghum checkoff (pridobljeno 30. januarja 2014)
  12. ^ Pridelava poljščin (ha, t, t/ha) (pridobljeno 30. januarja 2014)
  13. ^ "Production quantities by country 2012". FAOSTAT. Pridobljeno dne 30. januar 2014.