Siracusa (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Siracusa
Italijanska pokrajina Siracusa
Glavno mesto Siracusa
Občine Seznam 21 občin
Površina 2.109 km²
Prebivalstvo 398.178 (2007)
Gostota 189
Siracusa posizione.png

Pokrajina Siracusa (v italijanskem izvirniku Provincia di Siracusa [provìnča di sirakùza]), je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija. Zavzema tudi otoke Ortigia, Augusta in Capo Passero. Meji na severu s pokrajino Catania, na vzhodu z Jonskim morjem, na jugu s Sredozemskim morjem (Sicilska ožina) in na zahodu s pokrajinama Ragusa in Catania.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Siracusa, ostale večje občine so (podatki 30.06.2008):

Občina Prebivalcev
Siracusa 124.016
Augusta 34.062
Avola 31.679
Lentini 24.036
Noto 23.673
Floridia 22.600
Pachino 21.731
Rosolini 21.581

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Pokrajina Siracusa je tista, ki ima na Siciliji največ zaščitenega področja. Razen tega so v teku priprave za ustanovitev narodnega parka Monti Iblei in za zaščito polotoka Capo Passero. Slednje področje še ni prejelo ustreznih dovoljenj, ker so se njegovi lastniki pritožili proti razlastitvi ozemlja.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V bogati zgodovini Sicilije gotovo izstopa področje današnje pokrajine, na katerem sta se v osmem stoletju pr. n. št. razvili dve večji mestni državi, Sirakuza in Leontini (današnji Lentini). Sirakužani so v kratkem času podjarmili vso okolico razen Leontinija, ki se je v stiski zavezalo z Atenami. Sledila je dolga vojna, ki se je zaključila z mirovnim dogovorom leta 424 pr. n. št. Čeprav Sirakuza ni bila v vojaški premoči, je zmagala vojno z diplomacijo. Mirovni kongres, prvi te vrste v zgodovini, je namreč popolnoma izločil Atene iz Sicilije in proglasil bratstvo in sožitje med vsemi siciljoti, kot so se takrat imenovali prebivalci otoka. S tem je bil dosežen mir med Sirakuzo in Leontinijem, a v praksi je ta mir pomenil zmago Sirakužanov. Leontini je bilo namreč politično in socialno neurejeno in premalo samozavestno; za rešitev notranjih sporov so se njegovi prebivalci obrnili na sirakuške "izvedence" in ti so ukrepali v svoj prid. Po krvavih bitkah se je mesto podalo in zavezniki Sirakuze so poselili Leontini, kar je bil zgovoren poskus asimilacije. Mesto se je še dolgo upiralo in se večkrat zavezalo z nasprotniki Sirakuze, končno tudi s Kartažanom Hanibalom. Toda leta 214 pr. n. št. so Rimljani zavzeli mesto in o Leontiniju ni več zgodovinskih podatkov.

Viri[uredi | uredi kodo]