Savate

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Savate (izgovorjava sæ'væt) je francoska borilna veščina, ki izvira iz 17. stoletja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Savate nadaljuje tradicijo 2700 let starega tekmovalnega olimpijskega brcoboksa imenovanega Pankration, ki je obenem tudi najstarejši tekmovalni borilni šport na svetu, ki je uporabljal tako nožne, kot tudi ročne udarce. V Jugoslaviji se je savate pojavil v vojski Srbije in Črne gore že v 19. stoletju, učili pa so ga častniki šolani v Franciji. Na Hrvaškem je savate poučeval učitelj Schultze, ki se je savata naučil na šolanju v Pragi. Kapetan Nikolajevič je leta 1914 napisal knjigo Boks francoski ali angleški (Boks francuski ili engleski), Schultze in Janiček pa sta v Zagrebu 1920 objavila knjigo Pestenje (Šakanje). Tako se je kasneje na Jugoslovanskih tleh beseda savate tudi uveljavila in postala prepoznavna tudi širši javnosti.

Po 2. svetovni vojni, se savate trenira v Jugoslaviji samo še ljubiteljsko vse do leta 1976. Tekmovalno ga zopet postavi na noge francoski inštruktor Daniel Wehr, ki deluje v Zagrebu. Savate tekmovalni klubi in sekcije se pojavijo v Zagrebu, Reki, Crikvenici, Splitu, Osijeku, Novem Sadu, Beogradu, Kikindi, Rumi, Zemunu, Kragujevcu, Podgorici, Nikšiču, Peči, Borovu, Varaždinu, Ptuju in Ormožu. V Sloveniji je Savate zveza ustanovljena v aprilu 2003 in od takrat naprej neumorno delujemo v mednarodnem merilu.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Evropske vojaške šole so skozi dolga stoletja uporabljale podobne principe poučevanja samoobrambe in mečevanja. Tako so se skozi bogato evropsko borilno tradicijo pojavili mnogi podrobni zapiski teh vadbenih metod in sistemov, njihov pravi in edini naslednik pa je Savate kot celostna borilna umetnost. V ostalih kulturah bi težko govorili o tako natančnem popisu in definiciji tehnik v pisanih virih, ki bi se ohranili in še danes veljali za uporabne. Savate se je skozi stoletja preoblikoval in leta 1924 nastopil kot predstavitveni šport na OI v Parizu. Trenirala sta ga celo Ernesto Hoost (zmagovalec K1 turnirjev), ki je bil tudi evropski prvak in pa Jerome Le Banner (tudi zmagovalec K1 turnirjev). Francoski boks je nedvomno vplival na kasneje uveljavljene športe, ki so v Evropo prišli po 2. svetovni vojni – kot so športni karate, kikboks in ostale izvedenke teh športov.

Posebnosti[uredi | uredi kodo]

Zaradi posebnih obuval je v savatu uporabljena zelo učinkovita in hitra nožna tehnika, ki jo imenujemo boksanje z nogami. Prednost je predvsem v oprijemu obuval s tlemi saj to omogoča hitrejše gibanje kot v bosonogih borilnih veščinah in dovoljeni so zelo učinkoviti udarci s konico obuvala ter s podplatom obuvala (piston kick - chasse) po nasprotnikovih nogah. Ročna tehnika je boksarska, kateri so dodani tudi izjemno koristni udarci v skoku, kar precej spremeni način treniranja ročno-nožnih kombinacij.

Podkategorije[uredi | uredi kodo]

Sistem savate je široko usmerjen šport. Poleg francoskega boksa, ki je najbolj prepoznaven pokriva savate še umetnost mečevanja oziroma borbo s palico (canne de combat, baton), samoobrambo (savate defense) ter savate aerobno vadbo ob glasbi (savate forme).

Oprema[uredi | uredi kodo]

Značilni so dresi, ki so prepoznavni že od daleč, gibanje v njih pa je lahkotno in brez ovir. Poleg že omenjenih čevljev se uporabljajo tudi rokavice, ki se malenkostno razlikujejo od klasičnih rokavic za boks, saj so na dlaneh obložene z dodatno mehko podlogo za blokiranje nožnih udarcev. Uporabljajo se tudi ščitniki za golenice, genitalije in za zobe. V mečevanju pa uporabljamo posebno zaščitno obleko, zaščitno masko (kot pri sabljanju), več vrst palic in mečev ter posebne zaščitne rokavice. V Sloveniji je savate oprema na voljo pod znamko RIVAL, kjer so na voljo trenažni in tekmovalni artikli.