Renzo Piano
| Renzo Piano | |
|---|---|
 Piano leta 2015 | |
| Rojstvo | 14. september 1937[1][2][…] (86 let) Genova[4] |
| Državljanstvo |  Italija[5] |
| Poklic | arhitekt, politik |
Renzo Piano [rènco pjáno], italijanski arhitekt in inženir, * 14. september 1937, Genova, Italija.
Piano je eden najvidnejših sodobnih arhitektov. Med najpomembnejšimi zgradbami, ki jih je načrtoval, so Center Georges Pompidou v Parizu (skupaj z Richardom Rogersom, 1977), The Shard v Londonu (2012), Muzej ameriške umetnosti Whitney v New Yorku (2015) in Kulturni center fundacije Stavros Niarchos v Atenah (2016). Leta 1998 je dobil Pritzkerkerjevo nagrado za arhitekturo.
Piano je načrtoval tudi nov genovski most, zgrajen leta 2020, ki je nadomestil porušen viadukt Morandi.
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
.jpg)
Rodil se je v družini gradbenikov in šolal na Politehniški univerzi v Milanu, kjer je diplomiral leta 1964. Kariero je začel kot sodelavec v arhitekturnih birojih več znamenitih arhitektov, najprej pri Louisu Kahnu v Filadelfiji (1965–1970) in nato pri Z.S. Makowskyju v Londonu. Leta 1971 je z Richardom Rogersom ustanovil biro Piano & Rogers in v sodelovanju s še enim arhitektom, Gianfrancom Franchinijem, ustvaril znameniti Pompidoujev center v Parizu.
Nato je med 1977 in 1981 sodeloval z inženirjem Petrom Riceom (L'Atelier Piano and Rice), leta 1981 pa je ustanovil Renzo Piano Building Workshop, ki ima zdaj okrog 150 zaposlenih in pisarne v Parizu, Genovi ter New Yorku. Oblikoval je vrsto muzejskih in drugih kulturnih zgradb v Evropi in Združenih državah Amerike, pri čemer kritiki njegove stvaritve opisujejo kot lahke, elegantne in odprte.
Med odmevnejšimi zgrajenimi stvaritvami v zadnjih desetletjih so muzej znanosti NEMO v Amsterdamu in poslopje Kalifornijske akademije znanosti v San Franciscu ter megaprojekti, kot sta 1,7 kilometra dolg glavni terminal Mednarodnega letališča Kansai in nebotičnik Črepinja, ob dokončanju leta 2012 najvišja stavba v Evropski uniji. Nekateri drugi projekti so kontroverzni, predvsem nova mestna vrata Valette na Malti, zaradi katerih mestu grozi izguba statusa Unescove svetovne dediščine.[6] Januarja 2019 je v Genovi predstavil načrt za nov viadukt Morandi, ki bo nadomestil prejšnjega, ki se je 14. avgusta 2018 med nevihto delno zrušil. Nov most je bil odprt 3. avgusta 2020.
Priznanja[uredi | uredi kodo]
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi tudi Pritzkerjevo nagrado, najpomembnejše priznanje v arhitekturi. Žirija ga je v svoji utemeljitvi primerjala z Leonardom da Vincijem in Michelangelom.[7]
Med drugimi priznanji sta Erazmova nagrada za dosežke v humanizmu istoimenskega sklada iz Nizozemske in položaj dosmrtnega senatorja Italijanske republike.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Akademija umetnosti Berlin — 1696.
- ↑ Structurae — Ratingen: 1998.
- ↑ Muschamp H. Renzo Piano Wins Architecture's Top Prize // The New York Times — Manhattan, NYC: New York Times Company, A. G. Sulzberger, 1998. — ISSN 0362-4331; 1553-8095; 1542-667X
- ↑ spletna zbirka Museum of Modern Art
- ↑ »Unesco to probe City Gate project«. Times of Malta. 22. julij 2013. Pridobljeno 21. novembra 2015.
- ↑ »Jury Citation: Renzo Piano«. The Pritzker Architecture Prize. Pridobljeno 21. novembra 2015.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Ouroussof, Nicolai (23. september 2008). »A Building That Blooms and Grows, Balancing Nature and Civilization«. The New York Times. Pridobljeno 21. novembra 2015.
- Ouroussof, Nicolai (13. maj 2009). »Renzo Piano Embraces Chicago«. The New York Times. Pridobljeno 21. novembra 2015.
- »Piano, Renzo«. National Academy Museum. Pridobljeno 21. novembra 2015.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
