Rdečkasta mušnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rdečkasta mušnica
Amanita rubescens.JPG
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Homobasidiomycetae
Podrazred: Hymenomycete
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Amanitaceae (mušničarke)
Rod: Amanita (mušnica)
Vrsta: A. rubescens
Znanstveno ime
Amanita rubescens
(Pers. ex Fr.) Gray

Rdečkasta mušnica ali bisernica (znanstveno ime Amanita rubescens) je pogojno užitna goba iz družine mušničark. Čeprav je termično obdelana užitna in celo odlična, jo lahko zamenjamo s strupenimi vrstami, zato bi se je morali neizkušeni gobarji izogibati.

Opis[uredi | uredi kodo]

Mlada goba
Predloga:MikomorfopoljeO uporabi mikomorfopolja
Amanita rubescens in sorodnice'
mikološke značilnosti:
Gills icon.png 
tip himenija: lističi
Flat cap icon.svg 

klobuk: zravnan

Free gills icon2.svg 

pritrditev himenija: prost

Ring stipe icon.png 

bet: z obročkom

White spore print icon.png 

trosni prah: bel

Mycorrhizal ecology icon.png 

ekologija: mikoriza

Edible toxicity icon.png 
Choice toxicity icon.png 

užitnost: užitna ali odlična

Klobuk te gobe je rjave, sive ali rdečkaste barve s svetlimi pikami, ki so ostanki ovojnice, v katero so ovite mlade gobe. Ti kosmiči so le rahlo pritrjeni in se zlahka sperejo ob obilnejšem deževju. Pri mladih gobah je klobuk polkrožen, pri starejših pa raven z ravnim robom in pogosto nepravilnih oblik, v premeru pa doseže do 15 cm. Na spodnji strani je bela trosovnica z gostimi, belimi trosnimi lističi, ki niso zraščeni z betom. Trosni prah je bel.

Bet je pri mladih gobah poln, pri starejših pa olesenel in votel. Na spodnjem delu je rdeč in pogosto črviv. V višino doseže do 15 cm, v premeru pa med 1 in 2 cm. Barva beta variira od bele preko rdečkaste do rjave. Na drugi tretjini beta se nahaja zastiralce, ki je bele ali rdečkaste barve.

Meso je belo, kjer pa je poškodovano in izpostavljeno zraku, postane rožnato. To je ključna značilnost, po kateri lahko rdečkasto mušnico ločimo od strupene pegaste ali panterjeve mušnice (Amanita pantherina). Rdeča barva je dobro vidna tudi na gomoljasto oblikovanem spodnjem delu beta, na katerem ni nikdar sledi ovojnice. Aroma nekuhanega mesa je blaga, vendar pa pusti nekoliko trpek okus. Tudi vonj je blag.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

To gobjo vrsto najdemo po celotni Evropi, raste pa v mešanih gozdovih od začetka junija do konca oktobra. V Sloveniji je pogosta gobja vrsta. V delih Severne Amerike raste njej sorodna Amanita novinupta.

Zaradi značilne rdečkaste obarvanosti je možnost zamenjave z izredno strupeno panterjevo mušnico sicer majhna, vendar je pri nabiranju vseeno potrebna določena mera previdnosti. Pred uživanjem je potrebno s klobuka odstraniti kožico in jo dobro termično obdelati, saj uživanje surovih ali slabo prekuhanih gob povzroča prebavne motnje in lažje zastrupitve (hemolitični strup).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]