Panterjeva mušnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Panterjeva mušnica
Amanita pantherina 2013 G1.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes
Podrazred: Hymenomycete
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Amanitaceae (mušničarke)
Rod: Amanita (mušnice)
Vrsta: A. pantherina var. pantherina
Znanstveno ime
Amanita pantherina var. pantherina
(DC. ex Fr.) Krombh.

Panterjeva mušnica, tudi pegasta mušnica (znanstveno ime Amanita pantherina var. pantherina) je strupena gliva iz družine mušničark.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Ta mušnica ima klobuk sive, sivo rjave ali rjave barve, posut pa je z belimi krpicami, ki so pri mladih gobah večje, pri starejših pa manjše in nikoli urejene v krogih. Obrobje klobuka, ki lahko doseže premer do 12 cm je rahlo nagubano.

Spodnja stran klobuka je bele barve, enake barve so tudi gosti, beli trosni lističi, ki se ne zraščajo z betom gobe. V njih je bel trosni prah.

Bet lahko doseže v višino 15 cm in ima premer okoli 1,5 cm in je vedno bele barve, na spodnjem koncu pa gomoljasto odebeljen. Na tem delu se tudi pri odraslih primerkih vidi ostanek ovojnice bele barve. Na sredini beta, ki je pri mladih gobah poln, pri starejših pa votel se nahaja ostanek zastirala bele barve, ki ni nikoli naguban.

Meso gobe je bele barve z rahlim vonjem po redkvicah in neizrazitega okusa. Panterjeva mušnica je zelo strupena goba, katere meso vsebuje ibotensko kislino, muscimol in muskazon v velikih količinah.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Panterjeva mušnica uspeva v listnatih gozdovih, kjer prevladujejo hrast, kostanj in gaber pa tudi smrekov gozd, raste pa ob istem času kot poletni goban in pogosto v njegovi bližini. Najdemo jo tudi pri nas in sicer od junija do oktobra.

Zamenjamo jo lahko z bisernico, ki je pogojno užitna goba, od nje pa se loči, da je njeno meso popolnoma belo za razliko od biserničinega, ki je na mestih rdečkasto, še posebej na gomoljasto odebeljenem spodnjem delu beta.