Računalniški muzej, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Računalniški muzej
Zemljevid
Ustanovitev2004
LokacijaKersnikova ulica 6 (2004–2013)
Celovška cesta 111, Ljubljana (2019–)
Koordinate46°4′7.61837″N 14°29′25.33351″E / 46.0687828806°N 14.4903704194°E / 46.0687828806; 14.4903704194
Velikost zbirkeok. 6500 (junij 2022)
UstanoviteljDunja Rosina
ManagerKiberpipa (2004–2013)
Društvo računalniški muzej (2013–)
Spletna stranwww.racunalniski-muzej.si

Računalniški muzej (angl. Computer History Museum) je zasebni muzej zgodovine računalništva v ljubljanski Šiški. Zbira domačo in tujo strojno in programsko opremo, literaturo in povezane predmete ter organizira razstave, oglede, delavnice in predavanja.[1][2][3][4]

Upravljanje[uredi | uredi kodo]

Muzej od leta 2013 upravlja tistega leta ustanovljeno Društvo računalniški muzej.[2][5][6][7] Vodja muzeja je Gaja Zornada, ki društvo vodi od njegovega začetka, vodja zbirke pa je Boštjan Špetič, soustanovitelj podjetja Zemanta.[8][6][7] Med člani upravnega odbora je Dunja Rosina, ustanoviteljica muzeja.[1] Podpredsednik muzeja in vodja laboratorija je Marko Štamcar, soustanovitelj podjetja Outfit 7.[1]

Lokacije[uredi | uredi kodo]

Muzej je od leta 2004 deloval na 20 kvadratnih metrih pod okriljem Kiberpipe (vodja Dunja Rosina) na Kersnikovi ulici 6 v Ljubljani, dokler ni bila ta leta 2013 izseljena s strani Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki je v prostorih muzeja uredila menzo. Zbirka je takrat zatočišče našla v skladišču zasebnega donatorja. Kasneje je muzej prirejal razstave v drugih institucijah.[1][9][10]

Sedaj deluje v treh etažah na ok. 700 kvadratnih metrih v Trgovskem paviljonu v Šiški, ki je del Komunalnega centra Šiška. Za javnost je odprt od 18. junija 2022. Zasedel je prostore nekdanjega Centra dvokoles koprskega podjetja Trgoavto, ki je šel v stečaj leta 2012.[11][8][1][12] Otvoritev je z leta 2019 premaknila pandemija covida-19.[1] Otvoritvena razstava je bila "Kaj pa programje?".[13]

Center dvokoles[uredi | uredi kodo]

Šišenski Center dvokoles, odprt konec maja 2004, je bil druga tovrstna Trgoavtova prodajalna. Prva je bila odprta v Kopru.[14][15] Ob stečaju podjetja je imel stečajni upravitelj Stevo Radovanović težave z iskanjem kupca za to opuščeno šišensko poslovalnico, katere vrednost je najprej ocenil na 790.510 evrov.[11]

Obnova šišenskih prostorov[uredi | uredi kodo]

Nakup in obnovo opuščene Trgoavtove poslovalnice je sponzoriral Marko Štamcar, ki je plačal tudi stroške delovanja muzeja med pandemijo covida-19.[1][11] Nov videz prostora je zasnoval arhitekturni biro BAAM arhitekti, ki je odpravil posledice prejšnjih posegov in ponovno vzpostavil transparentnost, možnost pogleda skozi objekt na drugo stran. Za osvetlitev je poskrbelo podjetje Arcadia, okna in vrata je prispevalo podjetje Alu 2 m, notranjo opremo pa je izdelalo podjetje Šenk pohištvo. Glavni izvajalec del je bilo podjetje Montaža Škerjanec.[16][17][18][19]

Sponzorji, financiranje in povezane organizacije[uredi | uredi kodo]

Muzej sofinancira Evropska unija prek programa Horizon 2020. Njegovi sponzorji in partnerji so Gen-I, T-2, Pošta Slovenije, Računalniške novice in založba Jazbina.[1][20]

Je ambasador fundacije UNESCO Software Heritage, član slovenske mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo[5][21] in član mreže DOORS – Digitalnega muzejskega inkubatorja, programa za majhne in srednje velike muzeje, ki deluje pod okriljem konzorcij partnerjev Ars Electronica, Museum Booster in Ecsite. DOORS prav tako financira EU-jev program Horizon 2000.[20][22]

Za lastni emulator 8-bitnih iger Arkadnik, ki za svoje delovanje uporablja računalnik Raspberry Pi, je prek razpisa Centra za kreativnost pridobil sredstva iz Evropskega sklada za kohezijski razvoj.[23][24]

Radio Študent je zanimal morebiten vpliv sponzorjev na program muzeja. Po besedah direktorice Zornadove v muzeju ne sodelujejo s podjetji, ki bi s financiranjem želela vplivati na njegov program, na katerega naj ne bi vplival tudi dobrotnik, vodja laboratorija in podpredsednik Štamcar.[1][13]

Zbirka in razstave[uredi | uredi kodo]

Večino zbirke so prispevali donatorji.[13] Muzej je na začetku imel 300, junija 2022 pa 6500 primerkov.[8][1] Obiskovalci lahko razstavljeno opremo tudi preizkusijo.[12] Manj redke predmete je muzej posojal za filmsko produkcijo.[10]

Na Kersnikovi ulici[uredi | uredi kodo]

Leta 2006 je muzej ob otvoritvi nove sezone odprl Game Boy kotiček, na ogled med drugim dal Atari 800xl, ZX81 Sinclair, Commodore 128 in Toshibo T1000 ter uvedel novo vitrino z zbirko procesorjev, trdih diskov ter nekaj izmed tehnologij, uporabljenih za glavni pomnilnik.[25] Leta 2008 je svojo 5. sezono začel z razstavo zbirke, ki jo je muzeju podaril IBMI - Inštitut za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Obsegala je eksponate iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, npr. luknjalec kartic IBM 29 in luknjalec-preverjalnik kartic IBM 129.[26] Muzeju je svojo zbirko darovala tudi revija Monitor.[10]

Gostovanja[uredi | uredi kodo]

GOTO 1982[uredi | uredi kodo]

Razstava GOTO 1982 v Tehniškem muzeju Slovenije.

Razstava GOTO 1982, ki je vsebovala velik del zbirke muzeja, je bila na ogled od leta 2012 do 20. maja 2013 potekala v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, pozneje pa tudi v Tehniškem muzeju.[1][27][10] Po besedah Aleša Špetiča, nekdanjega predsednika uprave Zemante, je bila ta razstava vredna 13.000 evrov.[28][29]

Naši računalniki od Karavank do Kitajske[uredi | uredi kodo]

Med 8. in 26. februarjem 2019 je bila v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani na ogled razstava Naši računalniki od Karavank do Kitajske.[30]

Piksli: od visoke tehnologije do ulične umetnosti[uredi | uredi kodo]

Med 1. in 6. junijem 2023 je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru potekala razstava Računalniškega muzeja Piksli: od visoke tehnologije do ulične umetnosti.[31]

V Šiški[uredi | uredi kodo]

Ob odprtju prostorov v Šiški je muzej od ARNES-a dobil strežniški sistem Stenar (MicroVAX znamke DEC, ki so ga nehali uporabljati leta 1997). Med drugim poseduje znanstveni žepni kalkulator HP-35 (podaril ga je Andrej Šolinc, katerega oče je delal v podjetju Hewlett-Packard), prvi prenosni računalnik Instituta Jožef Stefan ter prve hišne računalnike ZX Spectrum in Commodore 64.[8][1][32][33]

Na njegovem zidu slavnih visijo portreti Muhamada Al Hvarizmija, Ade Lovelace, Charlesa Babbagea in Alana Turinga. V kletnih prostorih je muzejski depo. Po besedah Štamcarja je digitalizacija revij drag in zamuden proces, ki ga opravljajo zunanji izvajalci.[13]

Razstava Digitalni stripi / Digitalno in stripi[uredi | uredi kodo]

Med 15. junijem in 15. julijem 2021 je potekala razstava 15 digitalnih stripov francoskih avtorjev, izbranih del razstave Machines à Bulles. Pri projektu je sodeloval Francoski inštitut v Sloveniji, in sicer v sklopu programa digitalnega novembra in leta stripa v Franciji (20-21).[34][35]

Razstava Kaj te briga?![uredi | uredi kodo]

Med 11. majem in 10. junijem 2023 je bila na ogled razstava Kaj te briga?!, ki je obravnavala zbiranje podatkov mladoletnih na spletu. Častna pokroviteljica razstave je bila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.[36]

Razstava Escape[uredi | uredi kodo]

Med 24. novembrom 2022 in 28. oktobrom 2023 je v sodelovanju s Francoskim inštitutom na ogled razstava Escape, ki govori o posameznikovem zavedanju o lastnem položaju v sodobnem digitalnem svetu, za katerega so značilni pomanjkljivo znanje, lažni občutek svobode in zbiranje podatkov s strani multinacionalk.[37][38]

Razstava Kaj pa programje?[uredi | uredi kodo]

Razstava "Kaj pa programje?", ki poteka od otvoritve dalje, govori o programski opremi.[13][39]

Neurje septembra 2021[uredi | uredi kodo]

Neurje s poplavami 29. septembra 2021 zaradi pravilnega hranjenja ni uničilo muzejeve zbirke, vendar je vseeno povzročilo materialno škodo.[40]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 Suša, Tibor (21. junij 2022). »Računalniki v Šiški«. Radio Študent. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Opominjamo na informacijsko dediščino že od 2004«. racunalniski-muzej.si. 29. maj 2022. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  3. ↑ »Izobraževanje«. racunalniski-muzej.si. 16. januar 2022. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  4. ↑ »Izšel je zbornik simpozija Zapuščina napredne digitalizacije«. racunalniski-muzej.si. 26. oktober 2022. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Naša izkaznica«. racunalniski-muzej.si. 15. junij 2022. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  6. ↑ 6,0 6,1 »DRUŠTVO RAČUNALNIŠKI MUZEJ«. bizi.si. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  7. ↑ 7,0 7,1 Hočevar, Iztok (21. maj 2013). »Kiberpipo zapušča Muzej računalništva«. Finance. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 Č, Ž E. (18. junij 2022). »Vrata odpira prenovljen Računalniški muzej«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  9. ↑ »Kdo smo«. muzej.kiberpipa.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2007. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 Potočnik, Aljaž (18. junij 2022). "Prva slovenska e-knjiga je nastala leta 1978". Dnevnik. str. 20. ISSN 1318-0320. Pridobljeno 15. oktobra 2023
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 Rokavec, Živa; Brkić, Vanja (19. oktober 2013). »Trgovski paviljon Šiška: Spomenik, zrel za obnovo«. Dnevnik. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  12. ↑ 12,0 12,1 Tori, Andraž (14. oktober 2023). »Čisto pravi Računalniški muzej v Ljubljani«. Slo-Tech. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 13,3 13,4 Ivanc, Staš (28. februar 2023). »Prvi slovenski muzej računalništva ponuja vpogled v zgodovino te vede«. slovenskenovice.si. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  14. ↑ STA (14. april 2005). »Trgoavtov Center dvokoles odslej tudi v Mariboru«. Dnevnik. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  15. ↑ Franko, Iztok (1. junij 2004). »Nov Center Dvokoles v Ljubljani«. Avto.Over.Net. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  16. ↑ »Računalniški muzej C111«. Odprte hiše Slovenije. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  17. ↑ »Računalniški muzej C111«. BAAM arhitekti. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  18. ↑ »Računalniški muzej C111«. Arcadia. 13. junij 2022. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  19. ↑ »RAČUNALNIŠKI MUZEJ«. montaza-skerjanec.si. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  20. ↑ 20,0 20,1 »Računalniški muzej«. racunalniski-muzej.si. 14. januar 2019. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  21. ↑ »Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo«. informacijska-druzba.org. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  22. ↑ »Udeležba v DOORS digitalnem muzejskem inkubatorju«. racunalniski-muzej.si. 1. julij 2022. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  23. ↑ »Arkadnik – "DIY" retro arkadna mašina«. racunalniski-muzej.si. 27. januar 2020. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  24. ↑ »Arkadnik«. Center za kreativnost. 24. april 2020. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  25. ↑ »Računalniški muzej odpira vrata za sezono 2006/07«. ris.org. 11. julij 2006. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  26. ↑ »Otvoritev 5. sezone računalniškega muzeja Kiberpipa«. Monitor.si. 1. oktober 2008. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  27. ↑ »Razstava GOTO 1982«. goto1982.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2014. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  28. ↑ »Aleš Špetič«. alesspetic.si. 21. junij 2012. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  29. ↑ »Življenjepis«. alesspetic.si. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  30. ↑ »Naši računalniki od Karavank do Kitajske«. www.ljubljana.si. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  31. ↑ »Gostovanje Računalniškega muzeja v MGLC«. ventilatorbesed.com. 29. maj 2021. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  32. ↑ Podhraški, Marijana (19. avgust 2022). »Zakaj obiskati slovenski Računalniški muzej, kjer je na ogled tudi SLAVNI "osamosvojitveni" strežnik«. Metropolitan.si. Adria Media Ljubljana, založništvo in trženje, d.o.o. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  33. ↑ Lukanc, Tadeja (19. oktober 2021). "Zgodbe računalniških škatel". Dnevnik. str. 7. ISSN 1318-0320. Pridobljeno 15. oktobra 2023
  34. ↑ G, P. (16. junij 2021). »Računalniški muzej z razstavo Digitalni stripi / Digitalno in stripi«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  35. ↑ »Digitalni stripi – Razstava«. institutfrance.si. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  36. ↑ »Razstava Kaj te briga?«. racunalniski-muzej.si. 4. maj 2023. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  37. ↑ »Razstava Escape: podaljšano«. institutfrance.si. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  38. ↑ »Razstava Escape«. racunalniski-muzej.si. 4. april 2023. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  39. ↑ »Trenutno na ogled«. racunalniski-muzej.si. 14. januar 2019. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  40. ↑ »Naliv, kot ga še ni bilo, zaradi vdora vode evakuirali 300 ljudi«. zurnal24.si. 30. september 2021. Pridobljeno 15. oktobra 2023.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Stare spletne strani[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Računalniški_muzej,_Ljubljana&oldid=6169610«