Ada Lovelace

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ada Lovelace
Ada Lovelace portrait.jpg
Rojstvo Augusta Ada Byron
10. december 1815
London, Anglija
Smrt 27. november 1852
Marylebone, London, Anglija
Narodnost Flag of the United Kingdom britanska
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklic samouka matematičarka in proto-programerka
Poznana po prva programerka v zgodovini
Zakonci William King-Noel, 1st Earl of Lovelace
Otroci Byron King-Noel, Viscount Ockham and 12th Baron Wentworth, Anne Blunt, 15th Baroness Wentworth, Ralph King-Milbanke, 2nd Earl of Lovelace
Starši George Gordon Byron, 6th Baron Byron, Anne Isabella Milbanke, 11th Baroness Wentworth


Ada Lovelace, britanska matematičarka in programerka, * 10. december 1815, London, Združeno kraljestvo, † 27. november 1852, Marylebone, London.

Augusta Ada King, grofica Lovelace (10. december 1815 - 27. november 1852), rojena Augusta Ada Byron, danes znana kot Ada Lovelace, je angleška matematičarka in pisateljica, predvsem znana po opisu algoritmov za izračune iz načrtov za »analitični stroj«, ki si ga je zamislil Charles Babbage in velja za opis prvega računalnika na svetu. Zaradi tega se Ado Lovelace pogosto omenja kot prvo programerko na svetu.[1][2][3]

Že v mladih letih se je Ada začela zanimati za matematiko. Leta 1833 jo je njen mentor, znanstvenik in polihistor Mary Sommerville, predstavil Charlesu Babbage-u. Charles Babbage je bil že takrat znan po svojih vizionarskih in stalno nedokončanih načrtih za ogromne računske stroje.[4] Charles Babbage in Ada Lovelace sta imela oba nekoliko nekonvencionalne osebnosti in sta postala tesna prijatelja za vse življenje. Babbage je Ado opisal kot "ta čarovnica, ki je odvrgla svoj čarobni urok okoli najbolj abstraktnih znanosti in jih zgrabila s silo, kot bi jo nad njimi izvajalo nekaj moških razumov" ob neki drugi priložnosti pa kot "čarovnica števil ".[4]

Med letoma 1842 in 1843 je Ada Lovelace v angleščino prevedla članek italijanskega matematika Luigija Menabreea o mehanskem računanju, ki ga je dopolnila z lastnimi ugotovitvami. Prav v teh zapiskih je zbrano tisto, kar imajo nekateri za prvi računalniški program: algoritem, zakodiran za procesiranje s strojem.

Članek, ki ga je prevedla in dopolnila Ada Lovelace, je več kot trikrat daljši od prvotnega članka in vsebuje vač zgodnjih ‘računalniških programov’ kot tudi izredno daljnosežna predvidevanja o možnostih uporabe stroja, vključno z manipulacijo simbolov in ustvarjanjem glasbe. Čeprav je Babbage z njegovimi pomočniki izoblikoval programe za njegov motor že prej, je Ada Lovelace naredila najbolj dodelane in celovite opise. Njeni zapisi so bili tudi prvi, ki so bili objavljeni. Zato Ado Lovelace pogosto imenujemo kot prvo računalniško programerko. Tudi Babbage sam je cenil njene matematične sposobnosti. Kot je dejal, je bila boljša kot kdorkoli drug, ki ga je poznal, zato jo je tudi pooblastil, da pripravi opise, povezane z njegovim računskim strojem. Članek z naslovom ‘Skica analitičnega stroja z opombami prevajalke’ je bil objavljen le nekaj let pred njeno smrtjo.

Analitični stroj je ostal vizija, do leta 1940, ko so zapiski Ade Lovelace postali ključni dokumenti, ki so navdihnili Alana Turinga za prvi moderni računalnik.[4]

Ada Lovelace je zaradi svojega potenciala, njene strasti in vizionarstva za tehnologijo, postala simbol za sodobne ženske v tehnologiji.[4]

Ada Lovelace je hči znanega pesnika Lorda Byrona in njegove žene Anne Isabella Byron. Pesnik Lord Byron in matematičarka Annabella Milbanke sta imela kratko in burno zakonsko zvezo.5 Lord Byron se je ločil od žene mesec po Adinem rojstvu in štiri mesece kasneje za vedno zapustil Anglijo. Umrl je zaradi bolezni v grški vojni za neodvisnost, leta 1823, ko je bila Ada stara osem let. Ada stikov z očetom ni imela, a je kljub temu ohranila zanimanje za svojega očeta in bila na njeno željo, ob svoji smrti, pokopana v grobu z njim.[5]

Adina mama, Annabella Milbanke, ni želela, da bi Ada podedovala očetov poetični temperament, zato jo je vzgajala pod strogim režimom znanosti in matematike.

Ada se poročila pri svojih 19 letih, z baronom Williamom Kingom, s katerim sta imela tri otroke: Byrona, Anne Isabello in Ralpha Gordona. Ko je King leta 1938 postal grof Lovelace, je njegova žena posatala grofica Lovelace. Običajno jo imenujemo Ada Lovelace, kar je nekoliko nepravilno, a prihrani zmedo.[4]

Ada Lovelace je umrla zaradi raka, 27. novembra 1852.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Lovelace & Babbage and the creation of the 1843 'notes'". Annals of the History of Computing (IEEE) 25 (4): 16–26. Pridobljeno dne 29.11.2013. 
  2. ^ "Crowdsourcing gender equity: Ada lovelace day, and its companion website, aims to raise the profile of women in science and technology". American Scientist 99 (6): 463. 2011. 
  3. ^ "Ada Lovelace honoured by Google doodle". Pridobljeno dne 29.11.2013. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 "Ada Lovelace Biography". Pridobljeno dne 29.11.2013. 
  5. ^ "Finding Ada". Pridobljeno dne 08.03.2014.