Študentska organizacija Univerze v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Logotip ŠOU v Ljubljani

Poslanstvo Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je avtonomna organizacija, ki zastopa interese in pravice študentov ter se zavzema za njihovo uresničitev, hkrati pa z organizacijo številnih športnih, kulturnih, izobraževalnih ter zabavnih dogodkov in prireditev skrbi za raznovrstnost in kakovost obštudijskega življenja. ŠOU v Ljubljani zastopa interese približno 60.000 študentov največje slovenske univerze in se zavzema za njihovo uresničitev ter skrbi za pestro in kakovostno študentsko življenje. S svojo organiziranostjo predstavlja eno najbolj reprezentativnih univerzitetnih študentskih organizacij v Evropi.

Zgodovina ŠOU v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1990 z Aktom o ustanovitvi študentske organizacije Univerze v Ljubljani in je vpisana v Register organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije. Temeljna akta, ki urejata delovanje ŠOU v Ljubljani kot sui generis, sta Zakon o skupnosti študentov in Študentska ustava. 15. maja 1990 so študentski poslanci na prvi seji Študentskega parlamenta sprejeli Akt o ustanovitvi ŠOU v Ljubljani, 27. novembra 1990 pa je bila sprejeta prva Študentska ustava, s katero sta bili določeni organiziranost in delovanje ŠOU v Ljubljani. 20. junija 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94), s katerim se ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije. Temeljni akt samoupravne skupnosti študentov Slovenije, Študentska ustava, je bila sprejeta leta 1997 (Uradni list RS, št. 67/97) in na novo sprejeta leta 2002.

Organiziranost ŠOU v Ljubljani[uredi | uredi kodo]

Študentski zbor ŠOU v Ljubljani[uredi | uredi kodo]

Študentski zbor (ŠZ) ŠOU v Ljubljani je najvišje predstavniško telo ŠOU v Ljubljani. Sestavlja ga 45 študentskih poslancev, ki so predstavniki 30 visokošolskih in višješolskih zavodov, ki sodijo pod okrilje ŠOU v Ljubljani, in so za mandatno obdobje dveh let izvoljeni na študentskih volitvah. ŠZ ŠOU v Ljubljani med študijskim letom običajno zaseda do štirikrat na mesec, njegovo delovanje pa urejajo Statut ŠOU v Ljubljani, Poslovnik ŠZ ŠOU v Ljubljani in Pravilnik o delovnih telesih ŠZ ŠOU v Ljubljani. ŠZ ŠOU v Ljubljani vodi predsednik, v pomoč pa mu je administracija - tajnica ŠZ in pomočnik predsednika ŠZ.

Študentski poslanci delujejo v šestih (6) delovnih telesih (DT) - DT za študijsko problematiko in mednarodno sodelovanje, DT za socialo in zdravstvo, DT za obštudijske dejavnosti, druge stalne dejavnosti ŠOU v Ljubljani in resor ŠOVZ, DT za pripravo aktov, DT za področje ŠOS in družbeno-aktualne problematike v RS, DT za spremljanje dela zavodov ŠOU v Ljubljani in drugih pravnih oseb, katerih (so)ustanovitelj je ŠOU v Ljubljani - , prav tako lahko v okviru ŠZ ŠOU v Ljubljani oblikujejo poslanske klube. ŠZ ŠOU v Ljubljani je tudi sestavni del Skupščine Študentske organizacije Slovenije.

Predsedstvo ŠOU v Ljubljani[uredi | uredi kodo]

Študentski zbor izvoli predsedstvo ŠOU v Ljubljani, ki ga skupaj s petimi ministri - ministrom za študijsko problematiko, ministrom za socialo in zdravstvo, ministrom za mednarodno sodelovanje, ministrom za obštudijske dejavnosti in ministrom za študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ) - vodi predsednik ŠOU v Ljubljani. Predsedstvo ŠOU v Ljubljani je izvršilni organ, ki določa študentsko strategijo delovanja v odnosu do države, univerze in drugih subjektov, s katerimi ŠOU v Ljubljani sodeluje. Tako za vsebinsko delovanje organizacije skrbi pet resorjev:
Resor za študijsko problematiko se zavzema za brezplačen, kakovosten in mednarodno primerljiv študij, ki bo zanimal posameznega študenta in mu po koncu študija omogočil zaposlitev.
Resor za mednarodno sodelovanje predstavlja in zastopa interese slovenskih študentov v mednarodnih mrežah in organizacijah. Svetuje o možnostih študija in opravljanja praks v tujini, pripravlja aktivnosti za tuje študente (Recepcija za tuje študente, organizira strokovne mednarodne konference in kongrese (zveza mednarodnih organizacij KOMISP).
Resor za socialo in zdravstvo zastopa interese študentske populacije ter se zavzema za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študentske prehrane, štipendiranja in zdravstva.
Resor za obštudijske dejavnosti skrbi za pestrost življenja študentov zunaj okvira študijskih programov na področjih kulture, založništva in obštudijskega izobraževanja ter turizma in športa ter svetuje študentom pri izpeljavi različnih projektov.
Resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ) vzpostavlja mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter zagotavlja finančno in organizacijsko pomoč pri njihovem delovanju.

Volilna komisija[uredi | uredi kodo]

Volilna komisija je izvršilni organ ŠOU v Ljubljani, ki skrbi predvsem za tehnično izvedbo volitev ter za dosledno izvajanje aktov s področja študentskih volitev in volilnih kampanj. Sestavljajo jo predsednik in šest članov. Ker mandat članov upravnih odborov študentskih organizacij visokošolskih zavodov (UO ŠOVZ) oz. posledično poslancev študentskega zbora traja dve leti, je glavna naloga volilne komisije organizacija volitev v upravne odbore posameznih ŠOVZ-jev. V obdobju med enimi in drugimi volitvami pa volilna komisija tvorno sodeluje z delovnim telesom ŠZ ŠOU v Ljubljani pri pripravi aktov s področja izvedbe volitev ter s področja volilnih kampanj. Volilna komisija prav tako pomaga predsedniku ŠOU v Ljubljani pri izvedbi morebitnih tajnih volitev na kateri izmed sej ŠZ ŠOU v Ljubljani.

Tožilstvo, Senat, Razsodišče[uredi | uredi kodo]

Za nadzor nad delovanjem ŠOU v Ljubljani skrbijo tožilstvo, senat in razsodišče. Organi nadzora so pri svojem delovanju v okviru svojih pristojnosti samostojni. Pri svojem delu se opirajo na veljavno zakonodajo in druge predpise v Republiki Sloveniji.

Strokovne službe[uredi | uredi kodo]

Pod vodstvom direktorja ŠOU v Ljubljani delujejo strokovne službe ŠOU v Ljubljani, ki skrbijo za izvajanje strokovnih nalog in zagotavljajo podporo delovanju Študentskega zbora ter predsedstvu ŠOU v Ljubljani. Direktor ŠOU v Ljubljani sicer zastopa organizacijo v pravnem prometu in med drugim skrbi za zakonitost poslovanja in zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje organov ter organizira delo služb, predpisuje pristojnosti in odgovornosti zaposlenih pri materialno-finančnem poslovanju.

ŠOU v Ljubljani finančno in s svojo infrastrukturo podpira delovanje številnih mednarodnih študentskih organizacij, ki organizirajo študijske prakse za slovenske študente v tujini in mobilnost študentov. Pod njegovim okriljem deluje še cela vrsta drugih organizacij in študentskih društev ter drugih akterjev civilne družbe. Organizacija je še posebej dejavna na področju socialne politike:

Fundacija Študentski tolar[uredi | uredi kodo]

Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, je zrasla iz enega izmed projektov resorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, v okviru katerega je ta že pred letom 2000 med študente v stiski razdeljeval nepovratne denarne pomoči. Ker je bilo pomoči potrebnih študentov čedalje več in ker je bilo potrebno narediti bolj praktičen in pregleden sistem razdeljevanja pomoči, se je ŠOU v Ljubljani odločil ustanoviti samostojno pravno osebo, Fundacijo Študentski tolar, ki je začela delovati septembra 2006. Od takrat fundacija vsako leto med študente razdeli denarno in materialno nepovratno pomoč, hkrati pa ji akti omogočajo tudi razdelitev drugih oblik pomoči (štipendije, povratna denarna pomoč, ipd.).

Stalne dejavnosti ŠOU v Ljubljani[uredi | uredi kodo]

Študentska prehrana[uredi | uredi kodo]

Študentska prehrana je brez dvoma tista stalna dejavnost ŠOU v Ljubljani, ki je med študenti najbolj prepoznavna in tudi najpogosteje uporabljena. Na področju, ki ga pokriva ŠOU v Ljubljani, se lahko študentje prehranjujejo v približno 200 gostinskih lokalih. Prodaja študentskih bonov v Ljubljani poteka na štirih prodajnih mestih (Kersnikova 4, Kersnikova 6 – Metropol, študentsko naselje Rožna dolina, študentsko naselje Bežigrad), ob tem pa še v dislociranih enotah v Novem mestu, Brežicah, Škofji Loki, Radovljici, na Jesenicah in v Postojni. Nad izvajanjem študentske prehrane bdi Komisija za študentsko prehrano.

Komunikacijsko-informacijski servis ŠOU v Ljubljani (KISS)[uredi | uredi kodo]

KISS skrbi za seznanjanje študentov s projekti in dejavnostmi ŠOU v Ljubljani in njegovih zavodov, strokovno podporo pri delu pa ji nudi služba za odnose z javnostmi ŠOU v Ljubljani. Obveščanje in informiranje študentov poteka prek različnih kanalov – prek spletne strani ŠOU v Ljubljani, po elektronski pošti, prek plakatov, z letaki, zgibankami in brošurami ter s sporočili za medije.

Dijaška skupnost Ljubljana (DSL)[uredi | uredi kodo]

Dijaška skupnost Ljubljana je stanovska organizacija ljubljanskih srednješolk in srednješolcev, ki se pod njenim okriljem združujejo in delujejo v imenu skupnih interesov.

Študentski časopis Tribuna[uredi | uredi kodo]

Po enajstih letih molka spet kričimo! se je glasilo geslo, s katerim je ekipa novega študentskega medija Tribuna napovedala izid prve številke. Po dobrem desetletju zatišja se je Tribuna na novo rodila v torek, 15. decembra 2009. Tribuna je uredniško v celoti neodvisen časopis in ne predstavlja medijskega trobila ŠOU v Ljubljani. V njej svoje mesto najdejo poglobljeni članki o aktualnih družbenih problemih in premikih, ena izmed osnovnih nalog Tribune pa bo študente spodbuditi, da v javnosti zavzamejo svojo vlogo, ne samo do svojih problemov, ampak tudi do problemov širše družbe. Študentski časopis Tribuna izhaja enkrat na mesec, je brezplačen in dostopen na vseh fakultetah Univerze v Ljubljani, v najmanj 100 lokalih, barih, knjižnicah, študentskih servisih po Ljubljani …

ŠOUVIZIJA, spletna televizija ŠOU v Ljubljani[uredi | uredi kodo]

Pod okriljem ŠOU v Ljubljani je oktobra 2009 začela delovati ŠOUVIZIJA, spletna televizija ŠOU v Ljubljani. S ŠOUVIZIJO sta Slovenija in svet dobila nov medij, glavna ciljna publika (študentje) pa nov vir relevantnih informacij, zabave in možnosti izobraževanja. S svojim programom se ŠOUVIZIJA obrača na študentke in študente Univerze v Ljubljani in širše, na mlade in mlade po srcu ter na tiste, ki jih zanimajo nove vsebine, predstavljene na svež način. ŠOUVIZIJA informira z dnevnimi prispevki s področja družbe, kulture, politike, zabave, glasbe, zdravja, včasih celo seksa. Na njej se vrtijo odpuljene oddaje in se porajajo novi koncepti. Mlada in nadebudna ekipa ustvarjalcev ponuja svojim gledalcem dnevno sveže teme, video komentarje, študentske kolumne in študentske filme z vsega sveta.

Civilno-družbena iniciativa (CDI)[uredi | uredi kodo]

CDI je trajna in stalna dejavnost ŠOU v Ljubljani, ki v okviru svoje dejavnosti izvaja predvsem aktivno vključevanje študentov ŠOU v Ljubljani v aktualno problematiko širše družbe na naslednjih področjih: sociala, zdravstvo, študijska problematika, kultura, okoljevarstvena problematika, dnevno politične teme, problematika drog (Prohibicija slepi) marginalne skupine, človekove pravice, pravice živali, svoboda medijev in druga področja, ki se tičejo vsakdana posameznika.

Društveno stičišče (STIKS)[uredi | uredi kodo]

Društveno stičišče je dejavnost ŠOU v Ljubljani, katere naloga je nuditi študentskim društvom pravno, računovodsko, organizacijsko in drugo svetovanje ter skrbeti za informiranje študentskih društev o novostih na področju organiziranja, o razpisih ter drugih priložnostih. Društveno stičišče zagotavlja redna izobraževanja namenjena študentskim društvom in skuša pomagati študentskim društvom tudi na materialnem ter tehničnem področju. V okviru svojih prostorskih in tehničnih zmožnosti jim ponuja v uporabo svoje prostore, sodelavce in vso opremo. Društveno stičišče je odgovorno za izpeljavo razpisov ŠOU v Ljubljani namenjenih sofinanciranju študentskih društev, zvez društev, zavodov in posameznikov. S svojim delom si Društveno stičišče prizadeva za izboljšanje pogojev delovanja študentskih društev in njihovih vsebin ter boljše sodelovanje in komunikacijo med študentskimi društvi ter ŠOU v Ljubljani.

Družina ŠOU[uredi | uredi kodo]

Pod okriljem ŠOU v Ljubljani deluje sedem zavodov, ki delujejo na najrazličnejših področjih družbenega življenja:

Študentska svetovalnica[uredi | uredi kodo]

Zavod Študentska svetovalnica je bil ustanovljen z namenom, da študentom na enem mestu ponudi informacije v zvezi s študijem, štipendijami, bivanjem v času študija, študentskim delom, prehrano, zdravstvenimi zavarovanji … Študentska svetovalnica tako ponuja informiranje, splošno svetovanje, pravno osvetlitev vseh vprašanj, ob tem pa tudi svetovanje za študij v tujini, svetovanje za študentske družine in psihološko svetovanje.

K6/4 – zavod za kulturne dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Logotip Kiberpipe

Zavod K6/4, ustanovljen leta 2000, je kulturna institucija, ki združuje umetniško in računalniško produkcijo, ter platforma za predstavitev slovenske in mednarodne neodvisne kulturne produkcije. Predstavlja prostor sodobne urbane kulture in svetovne trende umešča v slovenski prostor. V okviru zavoda delujejo Klub K4, prizorišče sodobnega umetniškega raziskovanja Galerija Kapelica, računalniški in kulturni center Kiberpipa in mednarodni festival sodobne umetnosti Break ter projekta Generika – generiranje umetnostnega kapitala in HAIP - multimedijski bienale odprtih tehnologij.

ŠOU šport[uredi | uredi kodo]

Zavod ŠOU šport organizira bogato ponudbo športno izobraževalnih tečajev in usposabljanj, celoletno vodeno rekreacijo, izposoja športno opremo, prodaja različne vstopnice in karte, organizira študentska ligaška tekmovanja in prvenstva ter različne množične prireditve športnega značaja.

Študentska založba[uredi | uredi kodo]

Študentska založba izdaja knjižne zbirke Beletrina, Claritas, ČKZ, Koda in Scripta, ter spletni časopis AIR BELETRINA, ki je namenjen vsem ljubiteljem literature. Nastope svojih avtorjev organizira po vsej Sloveniji, pod njeno streho pa sta zrasla tudi dva vrhunska literarna festivala: mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina - Medana, ki že več kot 10 let konec avgusta pestridogajanje v Goriških Brdih in obiskovalcem prestavlja mlade pesnike in pesnice s celega sveta, ter Festival zgodbe – Fabula, ki vsako leto v januarju in februarju že pet let zapored privabi prozaiste s širšega mednarodnega zemljevida.

Radio Študent[uredi | uredi kodo]

Radio Študent je ena najstarejših in največjih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj, ki oddaja študentski nekomercialni radijski program. Že od pričetka delovanja pred dobrimi tremi desetletji promovira temeljne civilno-družbene vrednote, kot so dosledno uveljavljanje človekovih pravic, strpnost in spoštovanje različnosti, in spodbuja urban način življenja. Poleg ustvarjanja in oddajanja izobraževalnega, umetniškega, informativnega in glasbenega programa je enako pomembna tudi vzgojno izobraževalna vloga Radia Študent. RŠ vzgaja in izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji, hkrati pa s posvečanjem zahtevnejšim in zapostavljenim temam izobražuje poslušalstvo.

Zavod Šouhostel[uredi | uredi kodo]

Jedro dejavnosti zavoda Šouhostel je upravljanje Hostla Celica, nekdanjega avstro-ogrskega vojaškega zapora, umetniško preurejenega v unikatno mladinsko prenočišče. Hostel Celica ima 90 ležišč v 29 sobah in v 20 celicah. Za te posebne sobe je ohranjeno ime celica, saj imajo še danes rešetke na vratih in oknih, ob dejstvu, da je zaradi preureditve vsaka izmed njih neprecenljivo umetniško delo. Pri prenovi in preobrazbi nekdanjega vojaškega zapora v sodoben mladinski hotel je sodelovalo več kot 80 domačih in tujih umetnikov, združenih v KUD Sestava, in po mnenju mnogih obiskovalcev je Hostel Celica najlepših hostlov na svetu. Kakovost dela se odraža v številnih odmevnih priznanjih, ki jih je Hostel Celica prejel v svojem šestletnem obstoju, med drugim je Lonely Planet leta 2006 Hostel Celico razglasil za št. 1 Hippest Hostel na svetu, mednarodno priznani turistični in popotniški vodnik Rugh Guides pa je Hostel Celico uvrstil med 25 Ultimate Places to Stay.

Zavod ŠOLT[uredi | uredi kodo]

Zavod ŠOLT je pomembna izobraževalna institucija. Glavne dejavnosti Zavoda ŠOLT so izobraževanje, zaposlovanje mladih, izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih in s tem boljša integracija mladih v širše družbeno življenje. V okviru izobraževanja pripravljajo pestro izbiro jezikovnih, strokovnih in športnih tečajev. Tečaje pripravljajo in vodijo študentje višjih letnikov in profesorji ter drugi strokovnjaki, specializirani za posamezna področja. Dolga tradicija, velika fleksibilnost, odprtost in prijazno okolje ter izjemno ugodne cene so glavni razlogi za to, da ŠOLT-ove tečaje vsako leto obišče več kot 3000 mladih.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]