Alan Turing

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alan Mathison Turing
Turing statue Surrey.jpg
Rojstvo: (1912-06-23)23. junij 1912
Maida Vale, London, Anglija,
Združeno kraljestvo
Smrt: 7. junij 1954 (1954-06-07) (41 let)
Wilmslow, Cheshire, Anglija,
Združeno kraljestvo
Narodnost: britanska
Področja: matematika, kriptografija, računalništvo
Ustanove: Univerza v Cambridgeu
Government Code and Cypher School
National Physical Laboratory
Univerza v Manchestru
Alma mater: King's College (Univerza v Cambridgeu)
Univerza Princeton
Mentor doktorske
disertacije:
Alonzo Church
Doktorski študenti: Robin Gandy
Poznan po: problem zaustavitve
Turingov stroj
dešifriranje Enigme
Automatic Computing Engine
Turingova nagrada
Turingov preskus
Pomembne nagrade
in priznanja:
Red britanskega imperija
Član Kraljeve družbe


Alan Mathison Turing, angleški matematik in kriptograf, * 23. junij 1912, London, Anglija, † 7. junij 1954, Wilmslow, Anglija.

Turinga štejemo za očeta modernega računalništva. Napisal je knjigo "On computable Numbers" (1937), kar je Biblija za računalničarje. Med drugo svetovno vojno je v Bletchley Parku ( program Ultra) odločilno pripomogel k razbitju nemških šifer, s »Turingovo bombo« tudi k razbitju šifriranja Enigme. Prispeval je tudi k razumevanju morfogeneze in Fibonaccijeve filotaksije, tj. obstoja Fibonaccijevih števil pri rastlinah. Napisal je tudi prvi računalniški program za prvi programabilni elektronski računalnik na svetu, angleški Colossus. Oče umetne inteligence. Turingov test. Če bi mu bilo dovoljeno še naprej razvijati računalnike na univerzi v Manchestru skupaj s prezgodaj umrlim prijateljem Christopherjem Morcomom (*1911 +1930), bi bili računalniki dostopni že veliko prej.

Leta 1952 je v okviru policijske preiskave o vlomu v njegovo hišo priznal, da je imel homoseksualne odnose (bil je kined). Po takratni angleški zakonodaji so ga pogojno kaznovali in mu naložili zapor ali kemično kastracijo z estrogenom. Odločil se je za slednje, zato so mu po nekaj letih začele rasti prsi. Ker je bil obsojen, ga GCHQ ni več želel kot kriptografskega svetovalca. 7. junija leta 1954 je ob osmih zvečer naredil samomor z v ciankalij potopljenim jabolkom.

V knjigi Zeroes and Ones pisateljica Sadie Plant špekulira, da je mavrični logotip podjetja Apple z odgriznjenim koščkom pravzaprav poklon žalostni Turingovi usodi. To je verjetno urbana legenda, saj je bil Appleov logotip oblikovan leta 1976, dve leti pred pojavom Bakerjeve »mavrične zastave ponosa«.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)