Alan Turing

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alan Mathison Turing
Turing statue Surrey.jpg  *
Rojstvo (1912-06-23)23. junij 1912
Maida Vale, London, Anglija,
Združeno kraljestvo  *
Smrt 7. junij 1954 (1954-06-07) (41 let)
Wilmslow, Cheshire, Anglija,
Združeno kraljestvo  *
Narodnost britanska
Področja matematika, kriptografija, računalništvo
Ustanove Univerza v Cambridgeu
Government Code and Cypher School
National Physical Laboratory
Univerza v Manchestru
Alma mater King's College (Univerza v Cambridgeu)
Univerza Princeton
Mentor doktorske
disertacije
Alonzo Church
Doktorski študenti Robin Gandy
Poznan po problem zaustavitve
Turingov stroj
dešifriranje Enigme
Automatic Computing Engine
Turingova nagrada
Turingov preskus
Pomembne nagrade Red britanskega imperija
Član Kraljeve družbe


Alan Mathison Turing, angleški matematik in kriptograf, * 23. junij 1912, London, Anglija, † 7. junij 1954, Wilmslow, Anglija.

Turinga štejemo za očeta modernega računalništva. Napisal je knjigo "On computable Numbers" (1937), ki je Biblija za računalničarje. Med drugo svetovno vojno je v Bletchley Parku (program s tajnim imenom Ultra) znatno pripomogel k razbitju nemških šifer, s »Turingovo bombo« tudi k razbitju šifriranja Enigme. Prispeval je tudi k razumevanju morfogeneze in Fibonaccijeve filotaksije, tj. obstoja Fibonaccijevih števil pri rastlinah. Napisal je tudi prvi računalniški program za prvi programabilni elektronski računalnik na svetu, angleški Colossus. Štejemo ga za očeta umetne inteligence. Church-Turingova teza je matematična izjava o vsestranskosti računalnika: Vsak računalnik z določeno minimalno sposobnostjo je v principu sposoben opravljati iste naloge kot katerikoli drugi računalnik. Torej so računalniki s sposobnostjo in kompleksnostjo, ki se vrsti od osebnih digitalnih asistentov do superračunalnikov, zmožni opravljati iste računske naloge, če imajo dovolj časa in prostora za shranjevanje podatkov. Zasnoval je tudi miselni koncept t.i. Turingovega stroja.

Če bi mu bilo dovoljeno še naprej razvijati računalnike na univerzi v Manchestru skupaj s prezgodaj umrlim prijateljem Christopherjem Morcomom (*1911 +1930), bi bili računalniki verjetno dostopni že veliko prej.

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Leta 1952 je v okviru policijske preiskave o vlomu v njegovo hišo priznal, da je imel homoseksualne odnose (bil je kined). Po takratni angleški zakonodaji so ga pogojno kaznovali in mu naložili zapor ali kemično kastracijo z estrogenom. Odločil se je za slednje, zato so mu po nekaj letih začele rasti prsi. Ker je bil obsojen, ga GCHQ ni več želel kot kriptografskega svetovalca. 7. junija leta 1954 je ob osmih zvečer naredil samomor z v ciankalij potopljenim jabolkom.

V knjigi Zeroes and Ones pisateljica Sadie Plant špekulira, da je mavrični logotip podjetja Apple z odgriznjenim koščkom pravzaprav poklon žalostni Turingovi usodi. To je verjetno urbana legenda, saj je bil Appleov logotip oblikovan leta 1976, dve leti pred pojavom Bakerjeve »mavrične zastave ponosa«.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)