Organizacija afriške enotnosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Organizacija afriške enotnosti
Organisation de l'unité africaine
1963–2002
Flag of the Organisation for African Unity
Zastava
Emblem Organizacije afriške enotnosti
Emblem
Himna: Vsi se združimo in skupaj proslavimo (1986–2002)
Organizacija afriške enotnosti v času ustanovitve
Organizacija afriške enotnosti
v času ustanovitve
Glavno mestoAdis Abeba
SedežAdis Abeba, Etiopija
Generalni sekretar 
• 1963 – 1964
Kifle Wodajo
• 1964 – 1972
Diallo Telli
• 1972 – 1974
Nzo Ekangaki
• 1974 – 1978
William Eteki
• 1978 – 1983
Edem Kodjo
• 1983 – 1985
Peter Onu
• 1985 – 1989
Ide Oumarou
• 1989 – 2001
Salim Ahmed Salim
• 2001 – 2002
Amara Essy
Zgodovina 
• Listina
25. maj 1963
• Razpustitev
9. julij 2002
+
Predhodnice
Naslednice
Skupina Casablanca
Skupina Monrovia
Afriška unija
Sedež v Adis Abebi (Etiopija)

Organizacija afriške enotnosti (angleško Organization of African Unity, OAU, francosko Organisation de l'Unité Africaine, OUA) je nekdanja politična organizacija v Afriki, ustanovljena 25. maja 1963 v Adis Abebi, glavnem mestu Etiopije, in razpuščena 9. julija 2002, ko jo je nadomestila Afriška unija.

Ustanovitev[uredi | uredi kodo]

Ob doseženi neodvisnosti je več afriških držav izrazilo željo po doseganju večje enotnosti na celini, pri čemer sta nastali dve dogmatični skupini:

Spor je bil razrešen s povabilom etiopskega cesarja Haileja Selassieja I. obema skupinama v Adis Abebo, kjer je bila pozneje tudi ustanovljena Organizacija afriške enotnosti. Ustanovno listino Organizacije je podpisalo 32 neodvisnih afriških držav.

Cilji[uredi | uredi kodo]

Organizacija je imela ob ustanovitvi dva glavna cilja:

  • spodbujanje enotnosti in solidarnosti med afriškimi državami za zagotovitev dolgoročne gospodarske in politične prihodnosti Afrike,
  • oslabitev in izkoreninjenje vseh vrst dolgoletnega kolonializma, in sicer z zaščito interesov že neodvisnih držav in pomočjo drugim kolonijam, ki tega še niso dosegle, ter z ohranitvijo nevtralnosti v zadevah svetovne politike, s čimer je Organizacija želela preprečiti ponovno odvisnost katerekoli njene članice od držav izven Afrike.

Poleg teh dveh ciljev je imela Organizacija v načrtu tudi zagotovitev človekovih pravic in dvig življenjskega standarda po vsej Afriki ter reševanje sporov med njenimi članicami po mirni poti.

Organizacija je bila že kmalu široko zasmehovana kot »debatni krožek« z malo moči. Imela je nemalo težav pri uveljavljanju svojih odločitev, intervencije so bile ob pomanjkanju oboroženih sil zelo otežkočene. V Angoli in Nigeriji sta se več let odvijali državljanjski vojni, pri čemer Organizacija ni mogla narediti ničesar, da bi ju ustavila. Njeno učinkovitost je omejevala tudi politika nevmešavanja v notranje zadeve svojih članic. Tako je bila ob kratenju človekovih pravic v Ugandi za časa Idi Amina v 70. letih 20. stoletja brez moči, da bi ga zaustavila.

Organizacijo je za združevanje Afričanov pohvalil nekdanji generalni tajnik Združenih narodov, Ganec Kofi Annan. Kljub temu so kritike kazale, da je Organizacija afriške enotnosti v 39 letih svojega obstoja naredila le malo za zaščito pravic in svoboščin Afričanov pred njihovimi političnimi voditelji, pogosto označenimi kot diktatorji.

Seznam predsednikov[uredi | uredi kodo]

Seznam generalnih sekretarjev[uredi | uredi kodo]

Vrhovna srečanja OAU[uredi | uredi kodo]

Egiptovski predsednik Nasser na vrhu v Kairu leta 1964
Gostiteljsko mesto Gostiteljska država Datum
Adis Abeba  Etiopija 22.–25. maj 1963
Kairo  Egipt 17.–21. julij 1964
Akra  Gana 21.–26. oktober 1965
Adis Abeba  Etiopija 5.–9. november 1966
Kinšasa  Demokratična republika Kongo 11.–14. september 1967
Algiers  Alžirija 13.–16. september 1968
Adis Abeba  Etiopija 6.–10. september 1969
Adis Abeba  Etiopija 1.–3. september 1970
Adis Abeba  Etiopija 21.–23. junij 1971
Rabat  Maroko 12.–15. junij 1972
Adis Abeba  Etiopija 27.–28. maj 1973
Mogadišu  Somalija 1974
Kampala  Uganda 28. julij–1. avgust 1975
Port Louis  Mavricij 2.–6. julij 1976
Libreville  Gabon 2.–5. julij 1977
Kartum  Sudan 18.–22. julij 1978
Monrovia  Liberija 17.–20. julij 1979
Freetown  Sierra Leone 1.–4. julij 1980
Nairobi  Kenija 24.–27. junij 1981
Adis Abeba  Etiopija 6.–12. junij 1983
Adis Abeba  Etiopija 12.–15. november 1984
Adis Abeba  Etiopija 18.–20. julij 1985
Adis Abeba  Etiopija 28.–30. julij 1986
Adis Abeba  Etiopija 27.–29. julij 1987
Adis Abeba  Etiopija Izredni vrh: oktober 1987
Adis Abeba  Etiopija 25.–28. maj 1988
Adis Abeba  Etiopija 24.–26 julij 1989
Adis Abeba  Etiopija 9.–11. julij 1990
Abuja  Nigerija 3.–5. julij 1991
Dakar  Senegal 29. junij – 1. julij 1992
Kairo  Egipt 28.–30. junij 1993
Tunis  Tunizija 13.–15. junij 1994
Adis Abeba  Etiopija 26.–28. junij 1995
Yaoundé  Kamerun 8.–10. junij 1996
Harare  Zimbabve 2.–4. junij 1997
Ouagadougou  Burkina Faso 8.–10. junij 1998
Algiers  Alžirija 12.–14. julij 1999
Sirte  Libija Izredni vrh: 6.–9. september 1999
Lomé  Togo 10.–12. julij 2000
Lusaka  Zambija 9.–11. julij 2001, zadnji vrh OAU

Članice OAU po datumu pristopa (53 držav)[uredi | uredi kodo]

Datum Države Opombe
25. maj 1963  Alžirija
 Burundi
 Kamerun
 Srednjeafriška republika
 Čad
 Kongo
 DR Kongo 1971–97 Zaire
 Dahomej od leta 1975 Benin
 Egipt
 Etiopija
 Gabon
 Gana
 Gvineja
 Slonokoščena obala Od leta 1985 Côte d'Ivoire
 Liberija
 Libija
 Madagaskar
 Mali
 Mavretanija
 Maroko Izstop 12. novembra 1984 kot protest proti članstvu Zahodne Sahare. Maroko je januarja 2017, 33 let po izstopu, pristopil k Afriški uniji.[1]
 Niger
 Nigerija
 Ruanda
 Senegal
 Sierra Leone
 Somalija
 Sudan
 Tanganjika Tanganjika in Zanzibar sta se 26. aprila 1964 združila v Združeno republiko Tanganjika in Zanzibar, ki se je 1. novembra 1964 preimenovala v Tanzanijo.
 Togo
 Tunizija
 Uganda
 Zgornja Volta od leta 1984 Burkina Faso
 Zanzibar Tanganjika in Zanzibar sta se 26. aprila 1964 združila v Združeno republiko Tanganjiko in Zanzibar, ki se je 1. novembra 1964 preimenovala v Tanzanijo.
13. december 1963  Kenija
13. julij 1964  Malavi
16. december 1964  Zambija
Oktober 1965  Gambija
31. oktober 1966  Bocvana
 Lesoto
Avgust 1968  Mavricij
24. september 1968  Svazi (zdaj Esvatini)
12. oktober 1968  Ekvatorialna Gvineja
19. november 1973  Gvineja Bissau
11. februar 1975  Angola
18. julij 1975  Zelenortski otoki
 Komori
 Mozambik
 Sveti Tomaž in Princ
29. junij 1976  Sejšeli
27. junij 1977  Džibuti
1. junij 1980  Zimbabve
22. februar 1982  Zahodna Sahara
3. junij 1990  Namibija
24. maj 993  Eritreja
6. junij 1994  Južna Afrika

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Morocco rejoins the African Union after 33 years« [Maroko se je po 33 letih znova pridružil Afriški uniji] (v angleščini). Al Jazeera. 31. januar 2017. Arhivirano iz spletišča dne 18. junija 2018. Pridobljeno 18. junija 2018.