Na Golici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
»Na Golici«
“Na Golici” cover
Skladba Gorenjskega kvarteta
Posneto 1954
(Radio Ljubljana, prvi posnetek)
Glasba Slavko Avsenik

»Na Golici« (nemško: »Trompetenecho«) je slovenska instrumentalna narodnozabavna polka, ki jo je leta 1954 za oddajo Četrkov večer na Radio Ljubljana, prvič in brez kitare posnel Gorenjski kvartet. Original verzija za katero je glasbo napisal Slavko Avsenik, aranžma pa Vilko Ovsenik, je za širše občinstvo skoraj neznana. Najbolj znana pa je verzija z odmevom, ki je bil dodan naslednje leto na drugem snemanju v Celovcu.[1][2][3][4][5][6]

Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom »Trompetenecho«.

Nastanek polke[uredi | uredi kodo]

»Trompetenecho«
Singel Oberkrainer Quartetta
B-stran »Slowenische Bauerntanz«
Izdan 1955
Format 7" vinilka
Posnet 21. januar 1955
(Radio Celovec, drugi posnetek)
Dolžina 2:40
Založba Telefunken
Glasba Slavko Avsenik
Producent Fred Rauch
»Na Golici«
“Na Golici” cover
Singel Kvinteta Avsenik
B-stran »Iz Bohinja«
Izdan 1957
Format 7" vinilka
Dolžina 2:40
Založba Jugoton
Glasba Slavko Avsenik
Producent Vilko Ovsenik

Leta 1954 je Slavko dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani, kjer je v treh izmenah pletel nogavice. Napisal jo je v približno 20 minutah, kolikor je imel časa, medtem ko je njegov pletilni stroj od stopal do pasu deloval samodejno. Idejo je dobil prav pri tem ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal "ta-rara-pa-pam", saj ni poznal not.

Takoj naslednji dan je Vilko prišel k njemu in jo kot akademski skladatelj spravil v originalni notni zapis ter aranžiral za kvartet (harmonika, klarinet, trobenta in bariton), brez odmeva in brez kitare. Prvo originalno verzijo so tako nekaj dni za tem z Gorenjskim kvartetom posneli na Radio Ljubljana v oddaji Četrtkov večer, a ta različica brez odmeva in nekoliko slabše kakovosti širši javnosti ostaja dokaj neznana.

Izdaja singla[uredi | uredi kodo]

Nemško tržišče[uredi | uredi kodo]

Leta 1954 je Ljubo Hartman začel na celovškem radiu predvajati »Na Golici« in tako se je rodila legenda. Usoda je očitno hotela, da izvirno različico polke po celovškem radiu sliši Fred Rauch, tedaj urednik priljubljene zabavno glasbene oddaje na münchenskem radiu Wunschkonzert, ki je bil ravno takrat na dopustu ob Vrbskem jezeru. Poskočnica mu je takoj zlezla v uho, zato jo je nemudoma začel vrteti na prej omenjenem münchenskem radiu, melodija pa je dobesedno čez noč postala gromozanski uspeh.

Ko so Rauchu povedali, da to polko izvaja kvartet z Gorenjskega, je takoj začutil, da imajo možnost za uspeh. Pri nemški založbi Telefunken so začutili, da bo to velika uspešnica, zato so 21. januarja 1955 v Celovcu posneli drugo različico Golice, ki ji je Vinko Ovsenik skupaj z radijskim urednikom s pomočjo tehnike eksperimentalno dodal značilen odmev. Takoj zatem so za nemško tržišče izdali sploh prvi singel z dvema skladbama: »Trompetenecho« (Na Golici) in »Slowenische Bauerntanz« (Iz Bohinja) na B-strani. Slavko je polko poimenoval po Golici zato, ker so ga tam rastoče narcise spominjale na zvonce. Rauch je bil producent.

Rauch je v zgodnjih 1960-ih skladbo samovoljno preimenoval v »Trompetenecho«, ime ansambla pa je skupaj z Hartmanom preimenoval v Oberkrainer Quintett. Nekega dne, ko so Avseniki snemali na münchenskem radiu, je Rauch za skladbo napisal kratko besedilo v nemščini, a melodija »Na Golici« z njim nikoli ni bila predvajana. Rauch je bratoma Avsenik kar v preddverju radia pod nos v podpis pomolil avtorsko pogodbo in si tako na zvit način za nemško govorno področje pridobil soavtorstvo skladbe in si zagotovil polovični delež od tantiem; druga polovica je pripadla resničnima avtorjema bratoma Avsenik.[7]

Jugoslovanski trg[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji oziroma Jugoslaviji je bila ta skladba kot singel izdana šele leta 1957, dve leti po izidu v Nemčiji. Na B-strani je skladba »Iz Bohinja«. Singel je izšel na 7-inčni vinilni plošči pri založbi Jugoton.[8]

Lestvice[uredi | uredi kodo]

Tedenske lestvice[uredi | uredi kodo]

Lestvica (2013) Najvišja
uvrstitev
Slovenija (SloTop50)[9] 42
Lestvica (2015) Najvišja
uvrstitev
Slovenija (SloTop50)[10] 25

Mala plošča[uredi | uredi kodo]

  • 7" vinilka (Nemčija, 1955)
  1. »Trompetenecho«  (A stran) – 2:40
  2. »Slowenische Bauerntanz«  (B stran) – 2:58
  • 7" vinilka (Jugoslavija, 1957)
  1. »Na Golici«  (A stran) – 2:40
  2. »Iz Bohinja«  (B stran) – 2:58

Zasedba[uredi | uredi kodo]

Produkcija[uredi | uredi kodo]

  • Slavko Avsenik – glasba
  • Vilko Ovsenik – aranžma, producent (Jugoton)
  • Janez Bitenc – urednik prvotnega radijsko/studijskega snemanja v Ljubljani
  • Ljubo Hartman – urednik drugega radijsko/studijskega snemanja v Celovcu
  • Fred Rauch – producent (Telefunken)

Studijska izvedba[uredi | uredi kodo]

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

V oddaji »Musikantenstadl« je bila ta skladba prvih 25 let njenega predvajanja uradna glasbena špica. Kot je dejal njen prvi moderator, sloviti Karl Moik, je oddaja Musikantenstadl sploh prvič šla v eter na datum 5. marca 1981 ravno zato, ker je Slavko zaradi svojega natrpanega urnika ravno takrat imel čas, da nastopi v tej oddaji.

Leta 1999 je sloviti nemški skladatelj in dirigent James Last, ki je prodal 200 milijonov plošč, gostoval v oddaji »Lustige Musikanten« na nemški televiziji ZDF, kjer je s svojim orkestrom nastopil s priredbo Golice.[11]

Nemška televizija ARD jo je uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu, po nekaterih trditvah celo druga najbolj predvajana skladba vseh časov, menda takoj za »Yesterday« skupine The Beatles.[navedi vir]

Leta 2010 je njihov takratni umetniški vodja Tomaž Kozlevčar priredil skladbo za vokalno zasedbo Perpetuum Jazzile. Na inovativen način z uporabo zgolj vokalnih inštrumentov so jo z izjemnim odzivom publike širom sveta približali povsem novemu občinstvu.

Leta 2011 je Justin Bieber gostoval pri Stefanu Raabu v nemški pogovorni oddaji »TV total«. Bieber in Raab sta se ob zvokih Golice pomerila v dvoboju bobnarskih veščin.[12][13]

Leta 2015 je irska plesna skupina Riverdance s svojo plesno točko ob zvokih Golice gostovala v oddaji »Feste der Volksmusik« na nemški televiziji ARD.[14]

Ime[uredi | uredi kodo]

Skladba nosi ime po hribu Golica, ki je visok 1836 metrov, vrhu v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Poznana je predvsem po narcisnih poljanah, ki jih v aprilu in maju obiskujejo številni pohodniki. Slavko Avsenik po lastnih besedah nikoli ni bil na njej.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Nemška single vinilna plošča za Telefunken (1955)«. discogs. Pridobljeno 3. julija 2015.
  2. »Umrl je legendarni Slavko Avsenik«. MMCRTVSlovenija. Pridobljeno 3. julija 2015.
  3. »Slovenski pozdrav - 60. obletnica Golice!«. MMCRTVSlovenija. Pridobljeno 3. julija 2015.
  4. »Na Golici praznuje 60. rojstni dan«. najstnica.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2015. Pridobljeno 3. julija 2015.
  5. »Slavko Avsenik dopolnil 81 let«. MediaSpeed. Pridobljeno 26. novembra 2010.
  6. »Ansambel Avsenik s simfoniki RTV Slovenija«. eMusic. Pridobljeno 2. julija 2011.
  7. »Življenjska zgodba Slavka Avsenika: Skozi trnje do zvezd (2. del)«. dnevnik. Pridobljeno 29. julija 2015.
  8. »Jugoslovanska single vinilna plošča za Jugoton (1957)«. discogs. Pridobljeno 27. julija 2017.
  9. »Avsenik – Na Golici«. SloTop50. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2017. Pridobljeno 6. januarja 2013.
  10. »Avsenik – Na Golici«. SloTop50. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2017. Pridobljeno 5. julija 2015.
  11. »James Last und Orchester - Trompeten-Echo«. YouTube. Pridobljeno 3. julija 2015.
  12. »Justin Bieber je zaigral Golico!«. mojvideo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2015. Pridobljeno 15. novembra 2011.
  13. »Kakšen nemški funk, Justin Bieber je zaigral Golico!«. MMCRTVSlovenija}. Pridobljeno 18. novembra 2011.
  14. »Ko Irci plešejo na Golico. Riverdance in Avsenik«. YouTube. Pridobljeno 27. aprila 2015.