Narcisa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Narcisa je lahko tudi žensko osebno ime.
Narcisa
Daffodills (Narcissus) - 25.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Liliopsida (enokaličnice)
Red: Asparagales (beluševci)
Družina: Amaryllidaceae (narcisovke)
Rod: Narcissus
L.
Podrodovi, vrste, podvrste

Glej besedilo.

Narcisa (znanstveno ime Narcissus) je rod čebulnic, ki domuje v Evropi, Severni Afriki in v Aziji in dosega višino med 20 in 45 cm. Večina vrst narcis cveti spomladi, nekatere pa tudi v jeseni. Pri nas so najbolj znana divja rastišča narcis ali kovačnic z belimi cvetovi na Golici.

Opis rodu[uredi | uredi kodo]

Listi cvetnega odevala so beli ali rumeni. Vse vrste rodu imajo v cvetovih privenček, ki je ponekod izredno velik. Plodovi so suhi in usnjati.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Ime ima po Narcisu iz starogrške mitologije. Lepi Narcis se je zaljubil v svojo podobo, ki jo je ugledal v globokem vrelcu in se je vrgel vanj. Bogovi so ga spremenili v cvetico, ki nosi njegovo ime. Cvetica ima bledo Narcisovo polt in v sredini rumeno srce v ognjeno rdečem krogu. To rastlino starih Grkov je Linne imenoval Narcissus poeticus.

Vrste[uredi | uredi kodo]

Gospodarska panoga[uredi | uredi kodo]

V zadnjih 400 letih je bilo vzgojenih na tisoče varietet narcis, kar je preraslo v pomembno gospodarsko panogo. Še posebej je pomembna na Nizozemskem, od koder po vsem svetu ivozijo velike količine narcis.[2] Poleg križancev poznamo veliko naravnih vrst, ki imajo okrasno vrednost, še posebej kot rastline za skalnjake.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 978-961-251-026-8.
  2. ^ Vernon Heywood. Cvetnice, kritosemenke sveta. Ljublajna. 1995. DZS. ISBN 86-341-1439-2

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]