Modras

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Modras
Vipera ammodytes 070901 1.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Reptilia (plazilci)
Red: Squamata (luskarji)
Podred: Serpentes (kače)
Družina: Viperidae (gadi)
Poddružina: Viperinae
Rod: Vipera (gad)
Vrsta: V. ammodytes
Znanstveno ime
Vipera ammodytes
(Linnaeus, 1758)
Sinonimi
  • Coluber Ammodytes Linnaeus, 1758
  • Vipera Illyrica Laurenti, 1768
  • Vipera ammodytes Sonnini & Latreille, 1801
  • [Vipera (Echidna)] Ammodytes Merrem, 1820
  • Cobra ammodytes Fitzinger, 1826
  • [Pelias] Col[uber]. ammodytes Boie, 1827
  • Vipera (Rhinechis) Ammodytes Fitzinger, 1843
  • V[ipera]. (Vipera) ammodytes Jan, 1863
  • Vipera ammodytes Eber, 1863
  • Vipera ammodytes Boulenger, 1896
  • [Vipera ammodytes] var. steindachneri Werner, 1897
  • Vipera ammodytes [ammodytes] Boulenger, 1903
  • Vipera ammodytes ammodytes Zarevsky, 1915
  • Teleovipera ammodytes Reuss, 1927
  • Vipera ammodytes ammodytes Mertens & Müller, 1928
  • Rhinaspis illyrica litoralis Reuss, 1935
  • Rhinaspis illyrica velebitensis Reuss, 1935
  • Rhinaspis illyrica f. melanura Reuss, 1937
  • Vipera ammodytes ruffoi Bruno, 1968
  • Vipera (Rhinaspis) ammodytes ammodytes Obst, 1983
  • Vipera ammodytes Golay et al., 1993[1]

Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) se od gada loči po značilnem rožičku na nosu in rdeči barvi na spodnji strani repa. Živi na skalnih in prisojnih področjih južne Evrope, vse do Male Azije. Zraste lahko od 65 do 90 cm. Je svetlo rjave, rdečkasto rjave ali sive barve.

Na hrbtu ima cik-cak vzorec in na koncu gobca značilno prifrknjeno konico, zaradi katere bi ga le stežka zamenjali s katero drugo v Sloveniji živečo kačo. Kot tudi ostale kače ima v naravi pomembno vlogo pri uravnavanju številčnosti malih sesalcev. Navadni gad (Vipera berus) je bolj hladnoljubna vrsta od modrasa in ga najdemo predvsem v gorah in hladnejših območjih. V Sloveniji lahko ponekod najdemo tudi povsem črne predstavnike, katerih temno telo bolje vpija sončno toploto. Ob srečanju s človekom se vselej umakne, le v primeru, ko res ne najde izhoda, se brani s sikanjem in grizenjem. Laški gad (Vipera aspis) je veliko bolj razširjen v sosednji Italiji. Pri nas je redek in je bil do sedaj opažen le v skrajno severozahodnem goratem predelu Slovenije.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ McDiarmid RW, Campbell JA, Touré T. 1999. Snake Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference, vol. 1. Herpetologists' League. 511 pp. ISBN 1-893777-00-6 (series). ISBN 1-893777-01-4 (volume).