Breginjski kot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vasi v Breginjskem kotu

Breginjski kot se razprostira na skrajnem zahodu predelu Slovenije. Leži med razpotegnjenim Stolom (1673 m) na severnem delu in Mijo (1237 m) na jugu. Proti vzhonemu predelu sega v široko Staroselsko podolje, medtem, ko ga na zahodu omejuje državna meja z Italijo. Meja teče po Nadiži in njenem vzhodnem povirnem kraku Črnem potoku.

V Breginjskem kotu so naslednja naselja in vasi: Borjana, Kred, Potoki, Podbela, Breginj, Stanovišče, Homec, Robidišče, Sedlo, Logje.

Breginjski kót je sestavni del kulturnega prostora Beneške Slovenije. Najpomembnejše izročilo območja so etnološki spomeniki, še posebej ostanki izjemne prostorske in stavbne dediščine, ki jo je žal v veliki meri uničil potres v letu 1976. Del tega izročila je ohranjen v Breginjskem muzeju.

Priljubljen cilj obiskovalcev sta tudi Napoleonov most čez Nadižo in črna kuhinja v Robidišču, najzahodnejšem slovenskem naselju.

Reka Nadiža je poleti prijetno topla in po prepričanju mnogih obiskovalcev zdravilna reka.

Breginjski kot z vrha Breškega jalovca / Punta di Montemaggiore(ita)


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]