Lodève

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 43' 57" severne širine, 3° 19’ 13" vzhodne dolžine

Občina Lodève
Lodève

Grb
Lodève is located in Francije
{{{alt}}}
Lodève
Lega
Zemljepisna dolžina: 3.32027777778
Zemljepisna širina: 43.7325
Uprava
Država Francija
Regija: Languedoc-Roussillon
Departma: Hérault (podprefektura)
Okrožje: Lodève
Kanton: Lodève
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Lodèvois et Larzac
Župan: Marie-Christine Bousquet  (Socialistična stranka)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 117 m–700 m
(povpr. 165 m)
Površina kopnega:¹ 23,17 km²
Prebivalstvo
(2008)
7.345
 - gostota: (2008) 317/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 34142/ 34700:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Lodève (okcitansko Lodeva) je naselje in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Hérault. Leta 2008 je naselje imelo 7.345 prebivalcev.

Vsebina

Geografija [uredi]

Naselje se nahaja v dolini reke Lergue, ob vznožju Larzaške planote, 55 km zahodno od Montpelliera. Lodève je vmesna postaja na romarski poti v Santiago de Compostelo (Via Tolosane z začetkom v Arlesu).

Uprava [uredi]

Lega okrožja v departmaju

Lodève je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Le Bosc, Fozières, Lauroux, Olmet-et-Villecun, Les Plans, Poujols, Le Puech, Saint-Étienne-de-Gourgas, Saint-Jean-de-la-Blaquière, Saint-Pierre-de-la-Fage, Saint-Privat, Soubès, Soumont, Usclas-du-Bosc in La Vacquerie-et-Saint-Martin-de-Castries z 12.378 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Aniane, Caylar, Clermont-l'Hérault, Ganges, Gignac, Lodève, Lunas in Saint-Martin-de-Londres s 84.887 prebivalci.

Zgodovina [uredi]

Lodève je bil središče volškega plemena Lutevanov preden je postal rimsko mesto Luteva (poznano tudi kot Forum Neronis). Naselje je bilo pred francosko revolucijo sedež škofije, pa tudi središče proizvodnje tekstila pod Ludvikom XV., eno od dveh kraljevih tovarn tapiserij.

Zanimivosti [uredi]

Katedrala sv. Fulkrana
  • gotska katedrala sv. Fulkrana iz 13. stoletja, sedež nekdanje škofije, ustanovljene konec 4. stoletja, ukinjene s konkordatom 1801,
  • muzej Fleury, rojstna hiša kardinala de Fleurya,
  • mestna hiša Hôtel de Ville, nekdanja škofijska palača.

Osebnosti [uredi]

Zunanje povezave [uredi]