Limburg (Belgija)
Limburg Limbôr | |||
|---|---|---|---|
 Stari center mesta Limburg | |||
| |||
 Lega Limburga v provinci Liège | |||
| Koordinati: 50°37′N 05°56′E / 50.617°N 5.933°E | |||
| Država |  Kraljevina Belgija | ||
| Provinca |  Limburg (Belgija) | ||
| Upravljanje | |||
| • Telo | Občinski svet | ||
| • Župan | Valérie Fautre-Dejardin (PS) | ||
| Demonimi | Limburžan | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
| Poštna številka | 4830-4838 | ||
| Območna tel. številka | 087 | ||
| Spletna stran | [www.ville-limbourg.be www.ville-limbourg.be] | ||
Limburg (francoska izgovorjava: [lɛ̃buʁ] (
poslušaj); nemško in nizozemsko: Limburg; valonsko Limbôr) ali Limbourg-sur-Vesdre [1] je mesto in občina v Valoniji, ki se nahaja v provinci Liège v Belgiji.
1. januarja 2008 je Limbourg štel 5.680 prebivalcev. Skupna površina je 24,63 km2, kar pomeni gostoto prebivalstva 231 prebivalcev na km2.
Občina je sestavljena iz naslednjih okrožij: Bilstain, Goé in Limburg.
Spodnji del mesta, ob reki Vesdre, se imenuje Dolhain.
Etimologija in zgodovina[uredi | uredi kodo]
Spodnja Lorena 1000–1065
Vojvodina Limburg 1065–1795
Burgundska Nizozemska 1430–1482
Avstrijska Nizozemska 1714–1794
Francoska republika 1795–1804
Kraljevina Nizozemska 1815–1830
Kraljevina Belgija 1830–do danes
Drugi del imena Limburg izvira iz besede burg, ki pomeni utrjeno mesto, kar je običajno v mnogih delih Evrope, kjer se govorijo ali so se v zgodovini govorili germanski jeziki (glej etimologijo germanskega imena krajev). Glede prvega dela imena obstajajo različne teorije. Ena je, da beseda lint, pomeni "zmaja". Druga je, da se nanaša nazaj na limes iz rimskega obdobja, ki se nahaja na mejah imperija. Morda je bil povezan tudi z materialom lim ali apno.[2] Jean-Louis Kupper je predlagal, da je utrdbo poimenoval njen ustanovitelj Friderik po opatiji Limburg v Nemčiji, ki je bila v njegovem življenju pomembna povezava z njegovimi cesarskimi pokrovitelji in opatijo Stavelot, za katero se je zavzemal.[3]
Limburg se nahaja na vrhu hriba, ki ga obdaja reka Vesdre. To je bila močna vojaška prednost v srednjem veku in je mestu omogočilo obrambo pred tujimi napadalci. V srednjem veku je vladarska družina dobila naziv vojvode in tako je bilo mesto sedež vojvodine Limburg, ki je bila del regije Spodnja Lorena Svetega rimskega cesarstva.
Mesto je bilo udeleženo v vojni za špansko nasledstvo, leta 1703 pa so ga zavzele britanske in nizozemske republikanske sile, ki jih je vodil vojvoda Marlboroughski.
-
Limburg, in reka Vesdre -
Kapela svete Ane -
Limburg okoli leta 1600
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Seznam zaščitenih območij dediščine v Limburgu
- vojvodina Limburg
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Occasionally formerly "Lambourg", as in the 1584 Treaty of Joinville.
- ↑ Berkel and Samplonius, "Het Plaatsnamenboek", 1989, Unieboek, Houten
- ↑ Jean-Louis Kupper (2007) Les origines du duché de Limbourg-sur-Vesdre", Revue belge de Philologie et d'Histoire Année 85-3-4 pp. 609-637
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Limburg (Belgija) v Wikimedijini zbirki
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
