Spodnja Lorena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo
Zgodovina Nizozemske
Frankovsko kraljestvo
(5.-10. stoletje)
(Karolinško cesarstvo po letu 800)
Frizijsko kraljestvo
(600-734)
Po letu 843 razdeljeno na Zahodno, Srednje in Vzhodno frankovsko kraljestvo
  Arms of Flanders.svg
Grofija Flandrija
(862–1384)
in druge kneževine
(10.-14. stoletje )
Vojvodina Spodnja Lorena
(903–1190)
Armoiries Principauté de Liège.svg
Knezo-škofija
Liège

(980-1794)

Gules a fess argent.svg
Vojvodina Bouillon
(988-1795)

Banner of the Holy Roman Emperor with haloes (1400-1806).svg
Kneževina Stavelot-Malmedy
(1138-1795)

Vojvodina Brabant
(1183-1430)
in druge kneževine
(10.-15. stoletje)
Arms of the Counts of Luxembourg.svg
Grofija, Vojvovodina in Velika vojvodina Luksemburg
(963–1443)
Counts of Holland Arms.svg
Grofija Holandija
(880-1432)
in druge kneževine
(10.-15. stoletje)
Arms of the Duke of Burgundy (1364-1404).svg
Burgundijska Nizozemska
(1384–1482)
 
 
Flag of the Low Countries.svg
Habsburška Nizozemska
(Sedemnajst provinc)
(1482–1581)
Flag of the Low Countries.svg
Španska Nizozemska
(Južna Nizozemska)
(1581–1713)
Prinsenvlag.svg
Niozemska republika
(1581–1795)
Flag of Austrian Low Countries.svg
Avstrijska Nizozemska
(Južna Nizozemska)
(1713–1795)
LuikVlag.svg
Lièška revolucija
(1789–1792)
Flag of the Brabantine Revolution.svg
Združene države Belgije
(1790)
   

Flag of France.svg
Del
Francoske prve republike
(1795–1804)
in
Prvega Francoskega cesarstva
(1804–1815)
Flag of the Batavian Republic.svg
Batavijska republika
(1795–1806)
Flag of the Netherlands.svg
Nizozemsko kraljestvo
(1806–1810)
 
Flag of the Netherlands.svg
Združeno nizozemsko kraljestvo
(1815-1830)
Flag of Belgium.svg
Belgijsko kreljestvo
(od 1830)
Flag of Luxembourg.svg
Velika vojvodina Luksemburg
(personalna unija)
Flag of the Netherlands.svg
Nizozemsko kraljestvo
(od 1830)
Flag of Luxembourg.svg
Velika vojvodina Luksemburg
(od 1890)

Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.

Nastala je iz bivšega Zahodnega frankovskega kraljestva Lotaringija pod kraljem Lotarjem II., ki je bilo ustanovljeno leta 855. Lotaringija je bila večino poznega 9. stoletja razdeljena, dokler je ni leta 880 z Ribemontsko pogodbo ponovno združil Ludvik Mlajši. Po smrti vzhodnofrankovskega kralja Ludvika Otroka leta 911 se je ponovno priključila Zahodnemu frankovskemu kraljestvu kralja Karla III. kot vojvodina z lastnimi pravicami. Okrog leta 925 je vojvoda Gizelbert razglasil svojo podložnost nemškemu kralju Henriku I. Ptičarju, česar kralj Rudolf Francoski ni mogel preprečiti. Lotaringija oziroma Lorena je postala nemška vojvodina in meja s Francijo se ves srednji vek ni spremenila.

Leta 959 je sin kralja Henrika Bruno Veliki razdelil Loreno v dve vojvodini: Spodnjo in Zgornjo Loreno in grofu Gotfridu I. Monškemu podelil naslov vojvode Spodnje Lorene. Gotfridovo ozemlje je obsegalo spodnje porečje Rena, medtem ko je Zgornja Lorena obsegala južno oziroma gornje porečje Rena. Obe vojvodini sta tvorili zahodni del Svetega rimskega cesarstva, ki ge je leta 962 ustanovil Brunov najstarejši brat cesar Oton I..

Obe Loreni sta imeli od takrat naprej zelo različni zgodovini. Spodnja Lorena je po smrti Gotfridovega sina vojvode Riharja prišla pod neposredno cesarjevo oblast, dokler je ni leta 977 cesar Oton II. podelil v fevd Karlu, izgnanemu mlajšemu bratu kralja Lotarja Francoskega. Spodnja in Zgornja Lorena sta se za kratek čas ponovno združili od leta 1033 do 1044 med vladanjem Gozela I.. Spodnja Lorena je kmalu zatem izgubila ves svoj vpliv, medtem ko je Zgornja Lorena postala znana kot Vojvodina Lorena.

V naslednjih nekaj desetletjih se je pomen vojvodine zmanjšal, poleg tega pa sta se cesar Henrik IV. in njegov sin Henrik V. sprla: Henrik IV. je dal leta 1100 vojvodino v fevd grofu Henriku Limburškemu, katerega je Henrik V. takoj po prisilni abdikaciji svojega očeta odstavil in ga zamenjal z grofom Gotfridom Louvainskim. Po smrti vojvode Gotfrida III. leta 1190 je vojvodski naslov po ukazu cesarja Friderika I. Barbarosse nasledil njegov sin Henrik III. Brabantski. Vojvodina Spodnja Lorena je s tem dokončno izgubila svojo veljavo, medtem ko se je ostanek cesarskega fevda, ki so ga posedovali brabantski vojvode, kasneje preimenoval v vojvodino Lothier (ali Lothryk).

Države naslednice[uredi | uredi kodo]

Vojvodina Spodnja Lorena se je po izgubi svoje veljave razdrobila ne množico fevdov, od katerih so bili najpomembnejši:

  • Nadškofija Köln
  • Škofija Liège
  • Škofija Utrecht
  • Škofija Cambrai
  • Škofija Limburg
  • Grofija Guelders, vključno z grofijo Teisterbant
  • Mejna grofija Ename, kasneje preimenovana v Cesarsko Flandrijo ali Grofijo Aalst
  • Vojvodina Jülich
  • Grofija Namur
  • Vojvodina Cleves
  • Grofija Hainault, vključno z mejno grofijo Valenciennes in grofijo Bergen
  • Grofija Holandija
  • Grofija Berg
  • Grofija Loon
  • Grofija Horne

Pod oblastjo naslovnih vojvod Spodnje Lorene so ostale naslednje države naslednice:

Viri[uredi | uredi kodo]

  • W. Kienast: Der Herzogstitel in Frankreich und Deutschland (9. bis 12. Jahrhundert). München 1968.
  • R. Barth: Der Herzog in Lotharingen im 10. Jahrhundert. Sigmaringen 1990.
  • M. Werner: Der Herzog von Lothringen in salischer Zeit. Die Salier und das Reich 1. Sigmaringen 1991, str. 375–377.