Kranjska čebela
| Kranjska čebela | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Kranjska čebela na zlati rozgi
|
||||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||||
|
preživetje zagotovljeno
|
||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
| Apis mellifera carnica Pollmann, 1879 |
Kranjska čebela, tudi kranjska sivka (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je avtohtona čebelja pasma, ki je nastala na območju Slovenije. Najdemo jo sicer tudi na ozemlju širše Koroške in Štajerske (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Nemčiji ter ponekod drugod. Trenutno je druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu, ki se veliko uporablja v čebelarstvu.
Vsebina |
Značilnosti pasme [uredi]
Kranjska čebela je umirjena pasma, namenjena pridobivanju medu in drugih čebeljih pridelkov v gosto naseljenih območjih. Od ostalih podvrst medonosnih čebel se loči tako po zunanjih lastnostih kot tudi po vedenjskih lastnostih.
Posebnosti v zunanjem izgledu [uredi]
- vitko telo
- temno rjava barva obročkov zadka
- sive dlačice na zadku
Prednosti za čebelarstvo [uredi]
- majhna poraba zimske hrane,
- hiter pomladanski razvoj,
- usmerjenost v izkoriščanje paše v gozdu,
- dobra orientacija
- hitro zmanjšanje obsega zalege v brezpašnem obdobju
- zalega izgine zgodaj jeseni
Kranjska čebela je miroljubna do čebelarja in ni preveč dovzetna za ropanje s strani drugih čebel. Zdravstveno je skoraj popolnoma odporna proti bolezenski pršičavosti čebel (acariosis apis), je pa tudi dokaj odporna proti nosemi (nosemosis apium) in čebelji gnilobi (pestis apium) ter proti varozi čebel (varoozis).
Slabosti za čebelarstvo [uredi]
Galerija [uredi]
-
Čebeli
-
Slika na pelargoniji
-
Na cvetu marelice
-
Delavka
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kranjska čebela |
