Konstantin
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
Konstantin |
|
|---|---|
|
|
|
| Spol | moški |
| Pomen | trden, miren; dosleden, značajen |
| Izvor | latinsko ime |
| Izvorna oblika | Constans |
| God | 22.oktober |
| Wikipedijski članki | Vsi članki, ki se pričnejo z Konstantin |
Konstantin je moško osebno ime.
Vsebina |
Izvor imena [uredi]
Ime Konstantin izhaja iz latinskega imena Constantinus, ki je pridevniško ime iz latinskega imena Constans, to je »pripadajoč Konstantu«. Ženska oblika imena Constans je Constantia. Obe imeni razlagajo iz latinskega pridevnika constans v rodilniku constantis v pomenu »trden, miren; dosleden, značajen«.[1]
Različice imena [uredi]
- moške različice imena: Kosta, Kostantin, Kostja, Kosto, Konštacij, Konštantin
- ženske različice imena: Konstanca, Konstancija, Konstandina, Konstantina, Kosta, Kostadinka, Kostanca, Kostantina, Kostja, Konštancija
Tujejezikovne različice imena [uredi]
- pri Angležih: Constantine
- pri Italijanih: Costantino, Costantini
- pri Nizozemcih: Constantijn
- pri Nemcih, Madžarih: Konstantin
- pri Poljakih: Konstanty
Pogostost imena [uredi]
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število moških oseb z imenom Konstantin: 28.[2]
Osebni praznik [uredi]
V koledarju je ime Konstantin zapisano 22. oktobra (Konstantin, opat benediktinskega samostan Montecassino, † 22. okt. v 6. stoletju).[3]
Znane osebe [uredi]
- Konstantin I. Veliki, rimski cesar (306-337)
- Konstantin Edvardovič Ciolkovski, ruski matematik, fizik, letalski in raketni konstruktor
- Konstantin Konstantinovič Rokosovski, poljsko-ruski maršal
Zanimivosti [uredi]
- Po latinskem pridevniku constans je nastal matematični in fizikalni izraz konstánta »stalnica, nespremenljivka«.
- Rimski cesar Konstantin I. Veliki je z milanskim dekretom leta 313 dal svobodo krščanstvu v rimski državi. Za prestolnico rimskega imperija si je izbral Bizanc, ki se je po njem imenovl Konstantinopolis.
