Kirit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kirit
Splošno
Kategorija IV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula Pb3+x(H2O)2[(UO2)4+x(OH)3-x]2, x~0.5
Strunzova klasifikacija 04.GB.55
Klasifikacija DANA 05.09.03.01
Kristalna simetrija Ortorombska bipiramida
(2/m 2/m 2/m),
prostorska skupina P nam
Osnovna celica a = 12,58 Å, b = 13,03 Å, c = 8,4 Å, Z = 2; V = 1376,91 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 3006,49 g/mol
Barva Rumena, rdečkasto oranžna, rjavkasto rumena
Kristalni habit Igličast, vlaknat, masiven, skorjast
Kristalni sistem Ortorombski
Razkolnost Dobra po {100} in {110}
Žilavost Krhek
Trdota 4,5
Sijaj Diamanten
Barva črte Oranžna
Prozornost Prozoren do prosojen
Gostota 7,19 g/cm3,
iztačunana: 7,25 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (-)
Lomni količnik nα = 2,06, nβ = 2,11, nγ = 2,15
Dvolomnost δ = 0,0900
Pleohroizem Viden
Kot 2V Izračunan: 80º,
izmerjen: 70º
Disperzija Močna, r < v
Ultravijolična fluorescenca Da
Radioaktivnost Močno radioaktiven,
113,374 kBq/g
Sklici [1][2]
Glavne vrste
Soroden mineral Torirjev kirit

Kirit je redek svinčev in uranov mineral s kemijsko formulo
Pb3+x(H2O)2[(UO2)4+x(OH)3-x]2, x~0,5. Kirit je sekundarni mineral, ki nastane s preperavanjem uraninita. Odkrili so ga leta 1921 in ga imenovali po francoskemu fiziku Pierru Curieju (1859-1906), ki je poznan po raziskavah radioaktivnosti.[3]

V Sloveniji se kot eden od mineralov v gumitu pojavlja na Polhovcu ter Valterskem in Žirovskem vrhu.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.mindat.org/min-1197.html Mindat with location data
  2. ^ http://webmineral.com/data/Curite.shtml Webmineral data
  3. ^ American Mineralogist (1922): 7: 128.
  4. ^ Vidrih, R., Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]