Hekatej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Hekatej [hekatéj] (starogrško Ἑκαταῖος: Hekataïos), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Hekatej je nadaljeval racionalistično Talesovo izročilo in ga uporabljal predvsem pri proučevanju zemeljskega površja. Veliko je potoval po perzijskem cesarstvu, ki je v njegovem času gospodovalo Mali Aziji in napisal knjigo o Egiptu in Aziji, ki pa se ni ohranila. V Egiptu se je menda zavedel, kako daleč sega zgodovina, ko so mu Egipčani pokazali spise prejšnjih rodov.

Nadaljeval je Anaksimadrovo delo, ko je skušal zarisati svet. Kopnino je razdelil na severno polovico, Evropo in južno polovico, Azijo, od vzhoda na zahod pa sta bila za ločico Sredozemsko morje in Kavkaz. Celini sta bili narisani kot polkroga, vse skupaj pa je obrobljal Okeanos, svetovna reka. Grki pa vseeno niso bili največji popotniki in raziskovalci tega časa. Ta čast gre Feničanom, med katerimi je najbolj znan Hano (Hannu).

Hekatej je tako kot geografijo uredil tudi zgodovino, saj je napisal prvo grško poročilo o dejanjih ljudi, ki ni na slepo verjelo v bogove in mite. Na mite je dejansko gledal z nevero in s pravim zaničevanjem. Njegova zgodovina se ni ohranila, vendar je brez dvoma nekaj rodov zatem navdihovala njegovega velikega naslednika Herodota. Ker se je Herodotova zgodovina ohranila, je kot oče zgodovine znan on, čeprav bi si naziv mogoče bolj zaslužil Hekatej.

Kot Tales je bil tudi Hekatej moder politik. Nasprotoval je, ko so se leta 499 pr. n. št. vzdignila grška mesta v Mali Aziji proti perzijskemu kralju Dareju I. Velikem. Njegovega nasveta niso poslušali, upor je bil kruto potlačen in znanstvene premoči grških mest Male Azije, ki je trajala poldrugo stoletje, je bilo konec. Hekatej je zapisal: »grških zgodb je mnogo, vendar so po mojem mnenju smešne.«

Glej tudi[uredi | uredi kodo]