Grigorij Šalvovič Čhartišvili

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grigorij Šalvovič Čhartišvili
Boris Akunin 2012.jpg
Rojstvo 20. maj 1956({{padleft:1956|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (58 let)
Tbilisi
Državljanstvo Flag of Russia.svg Rusija
Poklic pisatelj, avtor in prevajalec
Spletna stran
akunin.ru

Grigorij Šalvovič Čhartišvili (rusko Григо́рий Шалвович Чхартишви́ли, gruzinsko გრიგოლ შალვას ძე ჩხარტიშვილი (Grigol Šalvas dze Čhartišvili ), ruski pisatelj, japonolog, književnik in prevajalec gruzinskega rodu, * 20. maj 1956, Tbilisi, Gruzija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Čhartišvili od leta 1958 živi v Moskvi. Uspešno je zaključil študij zgodovine in filologije na Oddelku za afriške in azijske študije Moskovske državne univerze (MGU) in prejel naziv diplomiranega japonologa. Ukvarjal se je s prevajanjem iz japonščine in angleščine. V njegovem prevodu so v ruščini izdana dela japonskih avtorjev kot so: Jukio Misima, Kendzi Marujama, Jasusi Inoue.

Trenutno opravlja delo namestnika odgovornega urednika revije Tuja literatura, glavnega urednika Antologije japonske književnosti v 20-ih delih in predseduje upravi mega projekta z imenom Puškinska knjižnica.

Za Čhartišvilija se je tudi v sredstvih obveščanja uveljavil psevdonim Boris Akunin (Бори́с Аку́нин), pod katerim objavlja umetniško prozo od leta 1998. V japonščini akunin (悪人) označuje zlobnega človeka. Za psevdonim se je po njegovih besedah odločil iz strahu, da njegova književnost ne bo uspela, s čimer bi lahko škodoval svojemu slovesu uglednega japonologa in tako prizadel svojo mamo.

Čhartišvili je objavil nekaj del pod psevdonimoma Anatolij Brusnikin (Анатолий Брусникин) in pod ženskim psevdonimom Ana Borisova (Анна Борисова) [1]. Pri nekaterih delih je uporabil svoje pravo ime in kot soavtorja navedel Borisa Akunina. V teh delih se prepletata stvarna in domišljijska literatura.

Njegova dela so že prevedli v angleščino in francoščino, v slovenščino pa je preveden prvi od romanov iz cikla Dogodivščin Erasta Fandorina - Azazel.

Glavna dela[uredi | uredi kodo]

Romani[uredi | uredi kodo]

  • Cikel romanov Dogodivščine Erasta Fandorina (Приключения Эраста Фандорина),
    • Azazel (Азазель),
    • Turški gambit (Турецкий гамбит),
    • Leviatan (Левиафан),
    • Ahilova smrt (Смерть Ахилеса),
    • Posebne naloge (Pikov poba, Dekorater) (Особые поручения - Пиковый валет, Декоратор),
    • Državni svetnik (Статский советник),
    • Kronanje (Коронация),
    • Ljubimka Smrti (Любовница Смерти),
    • Ljubimec Smrti (Любовник Смерти),
  • Cikel romanov Dogodivščine sestre Pelageje
    • Pelageja in beli buldog (Пелагея и белый бульдог),
    • Pelageja in črni menih (Пелагея и черный монах),
    • Pelageja in rdeči petelin (Пелагея и красный петух),
  • Pravljice za idiote (Сказки для идиотов),
  • Staro Donsko pokopališče (Старое Донское кладбище).

Drame[uredi | uredi kodo]

  • Hamlet (Гамлет),
  • Utva (Чайка),
  • Ogledalo Saint-Germaina (Зеркало Сан-жермена).

Politična opredelitve[uredi | uredi kodo]

Boris Akunin v razgovoru z novinarji pred začetkom akcije Veliki beli krog, ki je potekale pod geslom »Za poštene volitve« 26. februarja 2012 v okviru ruskih protestov 2011-2012

.

Čhartišvili je znan po ostri kritiki putinske ruske oblasti. Javno se je politično opredelil zlasti ob predesedniških volitvah leta 2012. Kot eden izmed vodilnih javnih osebnosti je nastopil na moskovskih protestih 2011-2012 [2] [3].

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Russian author Boris Akunin reveals female pseudonym (Ruski pisatelj Boris Akunin je razkril svoj ženski psevdonim), BBC News Europe, 11.1.2012, vpogledano 2012-11-25
  2. ^ Russia faces to watch: Boris Akunin (Ruski obrazi: B.A.), BBC News Europe 29.2.2012 vpogledano 2012-11-25
  3. ^ Sally McGrane: Boris Akunin: Russia's dissident detective novelist (B.A.: Ruski disidentski pisatelj detektivk), The New Yorker 27.7.2012, vpogledano 2012-11-25

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]