Gema

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim reliefnim motivom upodobljen lik, zapis, iniciale, podoba živali, rastline in podobno. Geme se delijo glede na način upodobitve na kameje, upodobljene v pozitivu, in intalje, upodobljene v negativu. Geme so lahko dovršen estetski okras ali nakit, praktično pa so se že v antiki uporabljale kot sredstvo za pečatenje. Večinoma so geme vgrajene v prstane izdelovali iz dragih kamnov. Že v antiki je bilo izdelovanje gem zelo cenjeno rokodelstvo, saj o njem poročata Teofrast v delu O kamnih (De lapidibus) s konca 4. stoletja pr. n. št. in Plinij starejši v 37. knjigi enciklopedije naravoslovja (Naturalis Historia). Plinij navaja kar 300 imen kamnov, katere so uporabljali takratni mojstri za izdelavo gem.

Izdelovanje gem[uredi | uredi kodo]

Kos kamna katerega so dobili v bližnji okolici ali je pripotoval iz daljne dežele, velikokrat iz male Azije, Indije, Cejlona, so najprej grobo oblikovali z brušenjem na kolesu iz peščenjaka, nato pa polirali s hematitom v prahu, kar je kamnu dajalo zelo sijoč lesk. Sledilo je vbrušenje motiva s posebnimi svedri s konicami iz bakrovih zlitin ali iz železa, namočenih v mešanico olja in abrazivnih sredstev - prah zelo trdih kamenin. Konice svedrov so imele obliko drobnega diska ali pa kroglice. Svedre so nameščali na vretena, katera so običajno poganjali z nogo ali roko.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]