Fentanil

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fentanil
Klinični podatki
Blagovne znamkeActiq, Duragesic, Fentora, drugo
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa605043
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: C
  • ZDA: C (možna škodljivost)
Zasvojljivostvisoka[1]
Način uporabeoralno, epiduralno, i.m., intratekalno, i.v., podjezično, transdermalni obliž
Skupina zdravilOpioidI
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • AU: S8 (kontrolirano)
  • CA: seznam I
  • DE: priloga III
  • UK: razred A
  • ZDA: seznam II
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost92 % (transdermalno)
89 % (intranazalno)
50 % (oralno)
33 % (po zaužitju)
100 % (intramuskularno)
55 % (inhalacijsko)
Vezava na beljakovine80–85 %
Presnovav jetrih, primarno preko CYP3A4
Začetek delovanja5 minut[2]
Razpolovni časintravensko: 6 min (T1/2 α)
1 h (T1/2 β)
16 h (T1/2 ɣ)
intranazalno: 6,5 h
transdermalno: 20–27 h[3]
podjezično/oralno: 2,6–13,5 h[3]
Čas delovanjaintravensko: 30–60 min[2][4]
Izločanjepredvsem s sečem (v obliki presnovkov, < 10 % v nespremenjeni obliki)[3]
Identifikatorji
  • N-fenil-N-[1-(2-feniletil)piperidin-4-il]propanamid
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.006.468 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC22H28N2O
Mol. masa336,48 g·mol−1
3D model (JSmol)
Gostota1,1 g/cm3
Tališče87,5 °C
  • O=C(CC)N(C1CCN(CC1)CCc2ccccc2)c3ccccc3
  • InChI=1S/C22H28N2O/c1-2-22(25)24(20-11-7-4-8-12-20)21-14-17-23(18-15-21)16-13-19-9-5-3-6-10-19/h3-12,21H,2,13-18H2,1H3
  • Key:PJMPHNIQZUBGLI-UHFFFAOYSA-N

Fentaníl je opioidna učinkovina,[6] ki se uporablja kot protibolečinsko zdravilo in v kombinaciji z drugimi zdravili kot anestetik.[3] Zlorablja se kot rekreativna droga, pogosto pomešan s heroinom ali kokainom.[7] Njegov učinek nastopi hitro, traja pa običajno največ dve uri.[3] V klinični uporabi se uporablja na različne načine, in sicer z injiciranjem, v nosnih pršilih, transdermalnih obližih ali kot tablete za lokalno uporabo v ustni votlini.[3][8]

Med pogoste neželene učinke spadajo bruhanje, zaprtje, sedacija, zmedenost, halucinacije in poškodbe zaradi slabe koordinacije telesa.[3][9] Možni hudo neželeni učinki vključujejo upočasnjeno dihanje (respiratorno depresijo), serotoninski sindrom, nizek krvni tlak, zasvojenost in komo.[3][9] Fentanil deluje primarno kot agonist opioidnih receptorjev μ.[3] Po učinku je okoli 100-krat močnejši od morfina; nekateri njegovi analogi, kot je karfentanil, pa so celo okoli 10.000-krat močnejši.[10]

Fentanil je prvi sintetiziral Paul Janssen leta 1960; za klinično uporabo so ga v Združenih državah Amerike odobrili leta 1968.[3][11] Leta 2015 se je v medicinske namene v svetovnem merilu uporabilo 1,600 kg (3,53 lb) fentanila.[12] Podatki za leto 2017 so pokazali, da je fentanil najpogosteje uporabljan sintetični opioid v medicini.[13] Transdermalni obliži s fentanilom so uvrščeni na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[14]

Fentanil predstavlja zlasti v Združenih državah Amerike veliko breme zaradi naraščajočega števila smrtnih žrtev preodmerjanja. Gre za tako imenovano epidemijo fentanila, kot del širšega problema ameriške opioidne krize.[15] Fentanil je leta 2018 izpodrinil heroin kot najbolj smrtonosno mamilo.[16][15] Leta 2016, na primer, so fentanil in njegovi analogi povzročili so smrt več kot 20.000 ljudi, polovico vseh smrti zaradi preodmerjanja z opioidi.[17][18][19] Število smrti narašča in leta 2021 je zaradi preodmerjanja s fentanilom v ZDA umrlo že več kot 70.000 ljudi.[20] Ob tem pa raven predpisanih zdravil s fentanilom ostaja na isti ravni.[20] Večina teh smrti je povezana z nezakonito proizvedenim fentanilom.[21] V Evropi in tudi v Sloveniji se fentanil kot prepovedana droga uporablja v veliko manjšem obsegu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so uporabo fentanila v rekreativne namene pri nas prvič zaznali leta 2016; tudi odtlej se njegova uporaba zaznava redko, kar velja za fentanil kot primes heroinu in čisto obliko.[15]

Klinična uporaba[uredi | uredi kodo]

Anestezija[uredi | uredi kodo]

Fentanil se intravensko pogosto uporablja kot anestetik in analgetik.[22] Za indukcijo splošne anestezije se daje v kombinaciji s sedativom-hipnotikom, kot sta propofol in tiopental, ter mišičnim relaksansom.[23] Za vzdrževanje anestezije se lahko nato uporabijo inhalacijski anestetiki ali nadaljnji odmerki fentanila.[23] Le-ti se običajno odmerjajo v 15–30-minutnih presledkih med potekom posega, kot sta endoskopija ali operacija.[24][25]

Področna anestezija[uredi | uredi kodo]

Fentanil je najpogosteje uporabljan opioid za intratekalno uporabo za doseganje področne anestezije, saj njegove lipofilne (maščoboljubne) lastnosti omogočajo hiter nastop učinka (v 5–10 minutah), njegovo delovanje pa je srednje dolgo (60–120 minut).[26] Spinalna uporaba hiperbaričnega bupivakaina in fentanila predstavlja optimalno kombinacijo. Skoraj takojšnji nastop učinka fentanila zmanjšuje visceralno nelagodje in celo slabost med posegom.[27]

Porodništvo[uredi | uredi kodo]

Fentanil se občasno uporablja intratekalno kot del spinalne anestezije ali epiduralno za doseganje epiduralne anestezije in epiduralne analgezije. Zaradi visoke maščobotopnosti fentanila je njegov učinek bolj lokaliziran kot pri morfinu, nekateri zdravniki pa dajejo prednost fentanilu pred morfinom tudi zaradi njegovega obsežnejšega protibolečinskega učinka.[28] Pogosto se uporablja v anesteziji pri porodih zaradi kratkega časa do nastopa največjega učinka (okoli 5 minut), hitrega prenehanja delovanja po enkratnem odmerku ter relativno stabilnega kardiovaskularnega profila.[29] V porodništvu mora biti odmerjanje strogo uravnavano, da ne pride do prenosa večjih količin fentanila z matere na plod. Pri visokih odmerkih lahko povzroči pri plodu po rojstvu dihalno stisko.[29] Zato so učinkovine s krajšim delovanjem, kot sta alfentanil ali remifentanil, v kontekstu splošne anestezije primernejša izbira.[30]

Protibolečinsko zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Nosno pršilo s fentanilom (z odmerkom 100 μg na razpršek

Fentanil se poleg anestezije uporablja tudi kot protibolečinsko zdravilo za lajšanje hudih bolečin, na primer med posegi in po njih, za lajšanje prebojne bolečine pri rakavih bolnikov, hude kronične bolečine itd.[31] Nenamensko se uporablja tudi za zdravljenje zmerne do hude akutne bolečine.[32] Kot protibolečinsko zdravilo je na voljo v različnih farmacevtskih oblikah: v injekcijah (le za bolnišnično uporabo), transdermalnih obližih, podjezičnih tabletah in nosnih pršilih.[31]

Kronična bolečina[uredi | uredi kodo]

Fentanil se uporablja za zdravljenje kronične bolečine, vključno s kronično bolečino zaradi raka.[33] Za ta namen se pogosto uporablja fentanil v transermalnih obližih.[34] Fentanil iz transdermalnega obliža se počasi sprošča in se skozi kožo absorbira v krvni obtok. Iz obliža učinkovina prehaja v telo 48 do 72 ur od namestitve, kar omogoča dolgotrajno lajšanje bolečine.[35] Odmerek je odvisen od velikosti obliža, saj je načeloma hitrost absorpcije skozi kožo pri stalni telesni temperaturi stalna.[35] Obliž je treba zamenjati na 72 ur.[36] Hitrost absorpcije je odvisna od več dejavnikov, zlasti telesne temperature, tipa kože, količine podkožnega maščevja in mesta namestitve obliža. Dostavni sistemi različnih proizvajalcev se lahko prav tako razlikujejo glede hitrosti absorpcije. Pod običajnimi pogoji nastopi maksimalni učinek po 12–24 urah po namestitvi obliža, zato pogosto zdravniki hkrati predpišejo še hitrodelujoči protibolečinski opioid, kot sta morfin in oksikodon, za obvladovanje prebojne bolečine.[35] Dolgotrajna učinkovitost fentanila pri lajšanju nevropatske bolečine ni dokazana.[37]

Prebojna bolečina[uredi | uredi kodo]

V zdravljenju prebojne bolečine pri bolnikih z rakom, torej prehodnega poslabšanja sicer nadzorovane kronične bolečine, se uporablja fentanil na primer v obliki podjezičnih tablet ali nosnega pršila.[38][39] Prebojna bolečina pri rakavih bolnikih običajno nastopi nenadno, je huda in traja omejen čas. Pomemben je hiter učinek protibolečinskega zdravila.[40]

Paliativno zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Transdermalni obliž s fentanilom, nameščen na bolnikovo roko

V paliativnem zdravljenju se transdermalni obliži s fentanilom uporabljajo:

  • pri bolnikih, pri katerih je bolečina sicer pod nadzorom s pomočjo drugega opioidnega protibolečinskega zdravila, vendar ne morejo požirati in tako iporabljati zdravil skozi usta in tudi ne prenašajo drugih parenteralnih zdravil, na primer za podkožno uporabo;
  • pri bolnikih z zmerno ali hudo ledvično okvaro;[41]
  • pri bolnikih, pri ki ne prenašajo neželenih učinkov peroralnega morfina, hidromorfona ali oksikodona.[42][43]

Pri uporabi transdermalnih obližev s fentanilom je potrebna pozornost, da bolnik ni izpostavljen zunanjim virom toplote (neposredna sončna svetloba, topli obkladki ...), saj ob tem lahko pride do povečanih sproščanja in absorpcije fentanila, kar lahko povzroči tudi smrtno nevarne zaplete.[44]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši neželeni učinki fentanila, ki se pojavljajo pri več kot 10 % bolnikov, zajemajo slabost, bruhanje, zaprtje, suha usta, somnolentnost, zmedenost in astenijo. Manj pogosti neželeni učinki, ki se pojavljajo pri 3–10 % oseb, so bolečina v trebuhu, glavobol, utrujenost, neješčnost in izguba telesne teže, omotica, živčnost, tesnoba, depresija, gripi podobni simptomi, dispepsija (težave s prebavo), zasoplost, hipoventilacija, apneja in zastajanje seča. Uporaba fentanila je lahko povezana tudi z afazijo (moteno sposobnost za govor).[45] Čeprav je fentanil močnejši analgetik morfin, povzroča manj slabosti ali s histaminom povezanega srbenja.[46]

Do škodljivih posledic lahko pride tudi zaradi podcencevanja trajanja učinka fentanila.[47][48][49][50] Leta 2006 je ameriški Urad za prehrano in zdravila (FDA) začel preiskavo nekaj smrtnih primerov zaradi depresije dihanja v povezavi s transdermalnimi obliži s fentanilom, kasneje so bili o tem obveščeni tudi zdravstveni delavci drugod po svetu.[51] FDA je leta 2012 objavil poročilo o dvanajstih smrtnih primerih med majhnimi otroci in dvanajstih primerih majhnih otrok, ki so resno zboleli zaradi izpostavljenosti fentanilu v transdermalnih obližih.[52]

Depresija dihanja[uredi | uredi kodo]

Najnevarnejši neželeni učinek fentanila je depresija dihanja,[53] ki pomeni zmanjšano občutljivost organizma za krvne ravni ogljikovega dioksida in zmanjšano hitrost dihanja. Posledica je lahko anoksična poškodba možganov ali celo smrt. Tveganje je manjše, če je dihalna pot med anestezijo zavarovana z endotrahealno cevko.[54] Pri določenih skupinah bolnikov, na primer tistih z obstruktivno spalno apnejo, je tveganje večje.[54]

Drugi dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za depresijo dihanja:[54]

  • visoki odmerki fentanila
  • spanje
  • starost
  • sočasna uporaba drugih zdravil, ki delujejo zaviralno na osrednje živčevje (benzodiazepini, barbiturati, inhalacijsku anestetiki) ali alkohola
  • hiperventilacija
  • znižane ravni CO2 v serumu
  • respiratorna acidoza
  • zmanjšan očistek fentanila
  • zmanjšan krvni pretok do jeter
  • ledvična okvara

Farmacevtske oblike s fentanilom s podaljšanim sproščanjem, kot so transdermalni obliži, lahko povzročijo nepričakovano zakasnelo respiratorno depresijo.[55][56][57] Natančen vzrok nenadne depresije dihanja ni znan, obstaja pa več hipotez:

  • zasičenost telesnega maščevja pri bolnikih s hitro in izrazito izgubo telesne teže (bolniki s kaheksijo zaradi raka, okužbe ali srčne bolezni lahko izgubijo tudi 80 % telesne maščobe);
  • zgodnje zastajanje ogljikovega dioksida v telesu lahko povzroči vazodilatacijo (razširitev krvnih žil) v koži, kar pa pospeši absorpcijo fentanila; sočasna acidoza povzroči zmanjšano vezavo fentanila na serumske beljakovine in s tem se sprosti še več fentanila;
  • pride do zmanjšane sedacije, ki je sicer zgodnji znak toksičnega delovanja opioidov.

Srce in krvožilje[uredi | uredi kodo]

Mišična okorelost[uredi | uredi kodo]

Pri hitri aplikaciji visokih odmerkov fentanila v bolusu lahko nastopi mišična okorelost, ki prizadene glasilke in lahko oteži predihavanje bolnika.[54] Natančen mehanizem tega učinka ni poznan, lahko pa se prepreči ali zdravi z uporabo zaviralcev živčno-mišičnega prenosa.[54]

Sindrom okorelega prsnega koša[uredi | uredi kodo]

Pri visokih odmerkih fentanila se lahko pojavi tako imenovani sindrom rigidnega (»olesenelega«) prsnega koša; gre za idiosinkratičen učinek, ki se pokaže z nenadno rigidnostjo mišic v predelu trebuha in trebušne prepone, ki lahko povzroči tudi odpoved dihanja.[58] Ta sindrom je morda poglavitni vzrok smrti pri preodmerjanju s fentanilom.[59]

Pri prekinitvi sindroma rigidnega prsnega koša je učinkovit nalokson. Do rigidnosti mišic prsnega koša pride verjetno zaradi sproščanja noradrenalina, ki aktivira adrenergične receptorje alfa, in morda tudi zaradi aktivacije holinergičnih receptorjev.[60]

Gre za sindrom, ki se značilno pojavlja le pri aplikaciji najmočnejših opioidov, od katerih se dandanes uporabljajo fentanil in njegovi analogi. Manj močni opioidi, kot je heroin, lahko povzročijo sicer togost dihalnih mišic, vendar v veliko blažji obliki.[61][60]

Preveliko odmerjanje[uredi | uredi kodo]

Znaki in simptomi prevelikega odmerjanja fentanila so na primer letargija, koma in resna depresija dihanja. Drugi znaki so lahko hipotermija, zmanjšan mišični tonus, bradikardija in hipotenzija. Znaki zastrupitve so globoka sedacija, ataksija, mioza, krči in depresija dihanja, ki je glavni simptom.[38]

Pri fentanilu obstaja zelo visoko tveganje za preveliko odmerjanje, saj je toksičen odmerek nepredvidljiv.[62] Pri večini primerov prevelikega odmerjanja s fentanilom v farmacevtskih oblikah, ki so na trgu, kadar ne gre za kombinacije z drugimi snovmi, gre za serumske koncentracije okoli vrednosti 0,025 µg/mL (v razponu od 0,005 do 0,027 µg/mL).[63] Pri sočasni uporabi z drugimi nevarnimi snovmi lahko smrt povzročijo krvne koncentracije od okoli 7 ng/ml naprej.[64] V okoli 85 % primerov prevelikega odmerjanja je prisotno tudi katero drugo zdravilo oziroma droga in v teh primerih pogosto ni jasno, katere ravni teh snovi so smrtne. Ker je v kombinaciji z drugimi snovmi za fentanil težko opredeliti nevarne odmerke, je tudi zelo težko preprečiti smrtne primere.[65] Nalokson lahko delno ali povsem izniči učinek prevelikega odmerka opioidov.[66]

2  mg fentanila, smrtonosni odmerek za večino ljudi, v primerjavi s kovancem za en ameriški peni (premer: 0,75 in [19 mm]).

Do preodmerjanja lahko pride tudi zaradi nenamerne izpostavljenosti fentanilu, na primer iz transdermalnih obližev. Julija 2014 je britanska agencija za zdravila (MHRA) izdala opozorilo o nevarnosti za potencialno življenjsko ogrožajočo nenamerno izpostavljenost fentanilu v transdermalnih obližih zlasti pri otrocih[67] ter priporočila, naj se obliži zavržejo tako, da jih pred tem oseba po polovici prepogne in zlepi, z adhezivno stranjo navznoter. Obliže je treba shranjevati nedosegljivo otrokom.[68]

Preodmerjanje s fentanilom zahteva zlasti v Združenih državah Amerike veliko življenj. Leta 2017 so tam fentanil in njegovi analogi povzročili več kot 29.000 smrti, kar je pomenilo velik porast glede na zadnja štiri leta.[69][70] Smrti zaradi fentanila so javnozdravstveni problem na nacionalni ravni od leta 2015 tudi v Kanadi.[71]

V deležu teh smrtnih primerov ni odgovoren fentanil v zdravilih na recept, temveč nezakonito proizveden fentanil, ki ga mešajo s heroinom ali pa ga prodajajo kot heroin.[72]

Fentanil se pojavlja kot primes heroinu, drugim nezakonito proizvedenim opioidom in benzodiazepinom. Pogosta je onečiščenost drugih mamil s fentanilom, kot so kokain, metamfetamin, ketamin, MDMA ...[73][74] Fentanil je bistveno cenejši od heroina. Največ nezakonitega fentanila in fentanilu sorodnih substanc prihaja v ZDA iz Mehike in Kitajske, pomembna država proizvajalka pa postaja tudi Indija.[75][76] V Združenem kraljestvu postaja najpomembnejši vir doma nezakonito proizveden fentanil in ne več uvožen s Kitajske.[77] V Evropi in tudi v Sloveniji se fentanil kot prepovedana droga uporablja v veliko manjšem obsegu kot na primer v ZDA.[15]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Vezava fentanila na opioidne receptorje[78]
Afinitete za vezavo, Ki Razmerje
MOR DOR KOR MOR : DOR : KOR
0,39 nM > 1.000 nM 255 nM 1 : > 2564 : 654

Fentanil deluje, tako kot drugi opioidi, preko vezave na opioidne receptorje. Gre za z beljakovino G sklopljene receptorje, ki sestojijo iz sedmih transmembranskih elementov, znotrajceličnih zank, zunajceličnih zank, znotrajceličnega terminalnega dela C in zunajceličnega terminalnega dela N.[54] Zunajcelični terminalni del N je pomemben za razločevanje različnih vezavnih substratov.[54] Po vezavi fentanila ne receptor se zaradi sprožitve signalne poti pojavijo zaviralni učinki, med drugim se zmanjša proizvodnja cAMP, zavre vtok kalcijevih ioniv v celico ter poveča iztok kalijevih ionov iz celice.[54] S tem se zavre proženje ascendentnih živčnih poti v osrednjem živčevju in poveča prag za bolečino s spremembo zaznavanja bolečine. Posledica je protibolečinsko delovanje.[79][80]

Fentanil je agonist receptorjev μ in se nanje veže 50–100-krat močneje kot morfin.[79] Veže se tudi na opioidne receptorje δ in κ, vendar z manjšo afiniteto. Je zelo maščobotopen, zato zlahka prehaja v osrednje živčevje.[81][46]

Naslednji učinki fentanila so posledica agonističnega delovanja na receptorje μ:[82]

  • supraspinalna analgezija (μ1)
  • depresija dihanja (μ2)
  • telesna odvisnost
  • mišična okorelost

Sedacijo in spinalno analgezijo povzroča tudi preko agonističnega delovanja na receptorje.[82]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Bonewit-West, Kathy; Hunt, Sue A.; Applegate, Edith (2012). Today's Medical Assistant: Clinical and Administrative Procedures (v angleščini). Elsevier Health Sciences. str. 571. ISBN 9781455701506. Arhivirano iz spletišča dne 28. julija 2020. Pridobljeno 6. avgusta 2020.
  2. ↑ 2,0 2,1 Clinically Oriented Pharmacology (2 izd.). Quick Review of Pharmacology. 2010. str. 172.
  3. ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 »Fentanyl, Fentanyl Citrate, Fentanyl Hydrochloride«. The American Society of Health-System Pharmacists. Arhivirano iz spletišča dne 14. decembra 2017. Pridobljeno 8. decembra 2017.
  4. ↑ »Guideline for administration of fentanyl for pain relief in labour« (PDF). RCP. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 7. oktobra 2015. Onset of action after IV administration of Fentanyl is 3–5 minutes; duration of action is 30–60 minutes.
  5. ↑ 5,0 5,1 »WHOCC - ATC/DDD Index«. www.whocc.no. Arhivirano iz spletišča dne 25. julija 2020. Pridobljeno 9. septembra 2020.
  6. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515145/fentanil?query=fentanil&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 8. 2023.
  7. ↑ »Fentanyl Drug Overdose«. CDC Injury Center. 29. avgust 2017. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2017. Pridobljeno 14. decembra 2017.
  8. ↑ »tablets«. Arhivirano iz spletišča dne 31. julija 2020.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Fentanyl Side Effects in Detail - Drugs.com«. Drugs.com. Arhivirano iz spletišča dne 16. junija 2018. Pridobljeno 16. junija 2018.
  10. ↑ »Commission on Narcotic Drugs takes decisive step to help prevent deadly fentanyl overdoses«. Commission on Narcotic Drugs, United Nations Office on Drugs and Crime. 16. marec 2017. Arhivirano iz spletišča dne 20. marca 2017. Pridobljeno 19. marca 2017.
  11. ↑ Stanley TH (april 1992). »The history and development of the fentanyl series«. Journal of Pain and Symptom Management. 7 (3 Suppl): S3-7. doi:10.1016/0885-3924(92)90047-L. PMID 1517629.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  12. ↑ Narcotic Drugs Estimated World Requirements for 2017 Statistics for 2015 (PDF). New York: United Nations. 2016. str. 40. ISBN 978-92-1-048163-2. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. oktobra 2017. Pridobljeno 14. decembra 2017.
  13. ↑ »Fentanyl And Analogues«. LverTox. 16. oktober 2017. Arhivirano iz spletišča dne 7. januarja 2017. Pridobljeno 14. decembra 2017.
  14. ↑ World Health Organization (2019). World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019. Geneva: World Health Organization. hdl:10665/325771. WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 15,3 »ZDA v krčevitem boju proti fentanilu posegajo po spodletelih zakonih iz "vojne proti mamilom"«. RTV Slovenija. 4. avgust 2023. Pridobljeno 7. avgusta 2023.
  16. ↑ »Fentanyl overtakes heroin as the No. 1 opioid overdose killer«. www.cbsnews.com (v ameriški angleščini). 12. december 2018. Pridobljeno 20. februarja 2023.
  17. ↑ »Overdose Death Rates«. National Institute on Drug Abuse. 15. september 2017. Arhivirano iz spletišča dne 13. decembra 2017. Pridobljeno 14. decembra 2017.
  18. ↑ »Nearly half of opioid-related overdose deaths involve fentanyl«. National Institute on Drug Abuse. 1. maj 2018. Arhivirano iz spletišča dne 14. junija 2018. Pridobljeno 14. junija 2018.
  19. ↑ Hedegaard H, Bastian BA, Trinidad JP, Spencer M, Warner M (december 2018). »Drugs Most Frequently Involved in Drug Overdose Deaths: United States, 2011-2016«. National Vital Statistics Reports. 67 (9): 1–14. PMID 30707673.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  20. ↑ 20,0 20,1 »Drug Overdose Death Rates«. National Institute on Drug Abuse (v angleščini). 9. februar 2023. Pridobljeno 20. februarja 2023.
  21. ↑ »Fentanyl Drug Overdose«. CDC. 21. december 2018. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2017. Pridobljeno 28. aprila 2019.
  22. ↑ Brunton LL, Hilal-Dandan R, Knollmann BC (5. december 2017). Goodman & Gilman's: The pharmacological basis of therapeutics (13. izd.). New York, NY. ISBN 978-1-259-58473-2. OCLC 993810322.
  23. ↑ 23,0 23,1 Gropper MA, Miller RD, Eriksson LI, Fleisher LA, Wiener-Kronish JP, Cohen LH, Leslie K (7. oktober 2019). Miller's Anesthesia (9. izd.). Philadelphia, PA. ISBN 978-0-323-61264-7. OCLC 1124935549.
  24. ↑ Godwin SA, Burton JH, Gerardo CJ, Hatten BW, Mace SE, Silvers SM, Fesmire FM (Februar 2014). »Clinical policy: procedural sedation and analgesia in the emergency department«. Annals of Emergency Medicine. 63 (2): 247–58.e18. doi:10.1016/j.annemergmed.2013.10.015. PMID 24438649.
  25. ↑ Smith HS, Colson J, Sehgal N (april 2013). »An update of evaluation of intravenous sedation on diagnostic spinal injection procedures«. Pain Physician. 16 (2 Suppl): SE217–SE228. doi:10.36076/ppj.2013/16/SE217. PMID 23615892. Arhivirano iz spletišča dne 19. oktobra 2015. Pridobljeno 1. maja 2017.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  26. ↑ Gudin MA, López R, Estrada J, Ortigosa E (28. november 2011). »Neuraxial blockade: Subarachnoid anesthesia«. Essentials of Regional Anesthesia. New York, NY: Springer New York. str. 261–291. doi:10.1007/978-1-4614-1013-3_11. ISBN 978-1-4614-1012-6. Arhivirano iz spletišča dne 8. februarja 2023. Pridobljeno 4. julija 2021.
  27. ↑ Buggy D (1. julij 2008). »Anesthesiology: Longnecker DE, Brown DL, Newman MF, Zapol WM, Editors, McGraw Hill, New York (2007) ISBN: 978-0-07-145984-6, 2278 pp, hardcover, $249 ...«. Regional Anesthesia and Pain Medicine (book review). BMJ Journals. 33 (4): 380. doi:10.1016/j.rapm.2008.03.003. ISSN 1098-7339. Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2021. Pridobljeno 18. julija 2021.
  28. ↑ Bujedo BM (Julij 2014). »Current evidence for spinal opioid selection in postoperative pain«. The Korean Journal of Pain. 27 (3): 200–209. doi:10.3344/kjp.2014.27.3.200. PMC 4099232. PMID 25031805.
  29. ↑ 29,0 29,1 Moisés EC, de Barros Duarte L, de Carvalho Cavalli R, Lanchote VL, Duarte G, da Cunha SP (Avgust 2005). »Pharmacokinetics and transplacental distribution of fentanyl in epidural anesthesia for normal pregnant women«. European Journal of Clinical Pharmacology. 61 (7): 517–522. doi:10.1007/s00228-005-0967-9. PMID 16021436. S2CID 26065578.
  30. ↑ White LD, Hodsdon A, An GH, Thang C, Melhuish TM, Vlok R (november 2019). »Induction opioids for caesarean section under general anaesthesia: a systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials«. International Journal of Obstetric Anesthesia. 40: 4–13. doi:10.1016/j.ijoa.2019.04.007. hdl:10072/416502. PMID 31230994. S2CID 181816438. Arhivirano iz spletišča dne 22. maja 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  31. ↑ 31,0 31,1 »About fentanyl«. National Health Service, Velika Britanija. 23. maj 2023. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  32. ↑ »Fentanyl«. StatPearls Publishing LLC. 29. maj 2023. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
  33. ↑ Plante GE, VanItallie TB (Oktober 2010). »Opioids for cancer pain: the challenge of optimizing treatment«. Metabolism. 59 (Suppl 1): S47–S52. doi:10.1016/j.metabol.2010.07.010. PMID 20837194.
  34. ↑ »Fentanyl«. www.dea.gov (factsheet). Drug Enforcement Administration. Arhivirano iz spletišča dne 4. decembra 2018. Pridobljeno 4. decembra 2018.
  35. ↑ 35,0 35,1 35,2 Jasek W, ur. (2007). Austria-Codex (v nemščini) (62. izd.). Vienna, AU: Österreichischer Apothekerverlag. str. 2621 ff. ISBN 978-3-85200-181-4.
  36. ↑ »Fentanyl patches (Durogesic) for chronic pain«. NPS Medicinewise. Avgust 2006. Arhivirano iz spletišča dne 7. decembra 2021. Pridobljeno 7. decembra 2021.
  37. ↑ Derry S, Stannard C, Cole P, Wiffen PJ, Knaggs R, Aldington D, Moore RA (Oktober 2016). »Fentanyl for neuropathic pain in adults«. The Cochrane Database of Systematic Reviews. 10 (5): CD011605. doi:10.1002/14651858.CD011605.pub2. PMC 6457928. PMID 27727431.
  38. ↑ 38,0 38,1 https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/instanyl-epar-product-information_sl.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Instanyl, Evropska agencija za zdravila, vpogled: 8. 8. 2023.
  39. ↑ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/2390B1345128D7C2C12579EC001FF970/$File/s-027010.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Abstral, vpogled: 8. 8. 2023.
  40. ↑ Ward J, Laird B, Fallon M (2011). »The UK breakthrough cancer pain registry: Origin, methods and preliminary data«. BMJ Supportive & Palliative Care. 1: A24. doi:10.1136/bmjspcare-2011-000020.71. S2CID 73185220.
  41. ↑ Roy PJ, Weltman M, Dember LM, Liebschutz J, Jhamb M (november 2020). »Pain management in patients with chronic kidney disease and end-stage kidney disease«. Current Opinion in Nephrology and Hypertension. 29 (6): 671–680. doi:10.1097/MNH.0000000000000646. PMC 7753951. PMID 32941189.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  42. ↑ Aurilio C, Pace MC, Pota V, Sansone P, Barbarisi M, Grella E, Passavanti MB (Maj 2009). »Opioids switching with transdermal systems in chronic cancer pain«. Journal of Experimental & Clinical Cancer Research. 28 (1): 61. doi:10.1186/1756-9966-28-61. PMC 2684533. PMID 19422676.
  43. ↑ Minami S, Kijima T, Nakatani T, Yamamoto S, Ogata Y, Hirata H, in sod. (8. oktober 2014). »Opioid switch from low dose of oral oxycodone to transdermal fentanyl matrix patch for patients with stable thoracic malignancy-related pain«. BMC Palliative Care. 13 (1): 46. doi:10.1186/1472-684X-13-46. PMC 4195703. PMID 25313295.
  44. ↑ »Fentanyl (Transdermal Route) Precautions - Mayo Clinic«. www.mayoclinic.org. IBM Watson Health. Arhivirano iz spletišča dne 19. januarja 2023. Pridobljeno 19. januarja 2023.
  45. ↑ »Fentanyl«. Drugs@FDA. FDA approved drug products. Ameriški Urad za prehrano in zdravila (FDA). Arhivirano iz spletišča dne 13. marca 2013. Pridobljeno 4. septembra 2013.
  46. ↑ 46,0 46,1 Mayes S, Ferrone M (december 2006). »Fentanyl HCl patient-controlled iontophoretic transdermal system for the management of acute postoperative pain«. The Annals of Pharmacotherapy. 40 (12): 2178–2186. doi:10.1345/aph.1H135. PMID 17164395. S2CID 24454875. Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2012. Pridobljeno 17. decembra 2010.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  47. ↑ Smydo J (1979). »Delayed respiratory depression with fentanyl«. Anesthesia Progress. 26 (2): 47–48. PMC 2515983. PMID 295585.
  48. ↑ van Leeuwen L, Deen L, Helmers JH (Avgust 1981). »A comparison of alfentanil and fentanyl in short operations with special reference to their duration of action and postoperative respiratory depression«. Der Anaesthesist. 30 (8): 397–399. PMID 6116461.
  49. ↑ Brown DL (november 1985). »Postoperative analgesia following thoracotomy. Danger of delayed respiratory depression«. Chest. 88 (5): 779–780. doi:10.1378/chest.88.5.779. PMID 4053723. S2CID 1836168.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  50. ↑ Nilsson C, Rosberg B (Junij 1982). »Recurrence of respiratory depression following neurolept analgesia«. Acta Anaesthesiologica Scandinavica. 26 (3): 240–241. doi:10.1111/j.1399-6576.1982.tb01762.x. PMID 7113633. S2CID 9232457.
  51. ↑ »Fentanyl patches: serious and fatal overdose from dosing errors, accidental exposure, and inappropriate use«. Drug Safety Update. 2 (2): 2. september 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2015.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  52. ↑ »Fentanyl patch can be deadly to children«. U.S. Food and Drug Administration (FDA). 19. april 2012. Arhivirano iz spletišča dne 25. julija 2013. Pridobljeno 30. julija 2013.
  53. ↑ Topacoglu H, Karcioglu O, Cimrin AH, Arnold J (november 2005). »Respiratory arrest after low-dose fentanyl«. Annals of Saudi Medicine. 25 (6): 508–510. doi:10.5144/0256-4947.2005.508. PMC 6089740. PMID 16438465.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  54. ↑ 54,00 54,01 54,02 54,03 54,04 54,05 54,06 54,07 54,08 54,09 54,10 54,11 Hemmings HC, Egan TD (19. oktober 2018). Pharmacology and Physiology for Anesthesia: Foundations and clinical application (2. izd.). Philadelphia, PA. ISBN 978-0-323-56886-9. OCLC 1063667873.
  55. ↑ McLoughlin R, McQuillan R (september 1997). »Transdermal fentanyl and respiratory depression«. Palliative Medicine. 11 (5): 419. doi:10.1177/026921639701100515. PMID 9472602.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  56. ↑ Bülow HH, Linnemann M, Berg H, Lang-Jensen T, LaCour S, Jonsson T (Avgust 1995). »Respiratory changes during treatment of postoperative pain with high dose transdermal fentanyl«. Acta Anaesthesiologica Scandinavica. 39 (6): 835–839. doi:10.1111/j.1399-6576.1995.tb04180.x. PMID 7484044. S2CID 22781991.
  57. ↑ Regnard C, Pelham A (december 2003). »Severe respiratory depression and sedation with transdermal fentanyl: four case studies«. Palliative Medicine. 17 (8): 714–716. doi:10.1191/0269216303pm838cr. PMID 14694924. S2CID 32985050.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  58. ↑ Chambers D, Huang CL, Matthews G (1. september 2019) [2015]. »Section 2 – Respiratory physiology: Chapter 25: Anaesthesia and the lung«. Basic Physiology for Anaesthetists. Cambridge medicine (2. izd.). Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 107–110. doi:10.1017/CBO9781139226394.027. ISBN 978-1-108-46399-7. OCLC 1088737571. Arhivirano iz spletišča dne 8. februarja 2023. Pridobljeno 9. avgusta 2021 – prek Google Books.
  59. ↑ Burns G, DeRienz RT, Baker DD, Casavant M, Spiller HA (Junij 2016). Seifert SA, Buckley N, Seger D, Thomas S, Caravati EM (ur.). »Could chest wall rigidity be a factor in rapid death from illicit fentanyl abuse?«. Clinical Toxicology. McLean, VA: American Academy of Clinical Toxicology (AACT) / European Association of Poisons Centres and Clinical Toxicologist / Taylor & Francis. 54 (5): 420–423. doi:10.3109/15563650.2016.1157722. OCLC 8175535. PMID 26999038. S2CID 23149685.
  60. ↑ 60,0 60,1 Torralva R, Janowsky A (november 2019). Trew KD, Dodenhoff R, Vore M, Siuciak JA, Perry J, Wood C, Blumer J (ur.). »Noradrenergic Mechanisms in Fentanyl-Mediated Rapid Death Explain Failure of Naloxone in the Opioid Crisis« (PDF). The Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics. Rockville, Maryland, United States of America: American Society for Pharmacology and Experimental Therapeutics. 371 (2): 453–475. doi:10.1124/jpet.119.258566. LCCN sf80000806. OCLC 1606914. PMC 6863461. PMID 31492824. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. marca 2020. Pridobljeno 9. avgusta 2021.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  61. ↑ Petrou I (1. september 2016). Levine L, Tan TQ, Shippoli J (ur.). »Chest wall rigidity in fentanyl abuse: illicit fentanyl could be a major factor in sudden onset of this potentially lethal adverse event«. Contemporary Pedriatics. Cranbury, New Jersey, United States of America: Intellisphere, LLC./ MJH Life Sciences (Multimedia Medical LLC). 33 (9). ISSN 8750-0507. OCLC 10956598. Pridobljeno 9. avgusta 2021 – prek Gale Academic OneFile.[mrtva povezava]
  62. ↑ Ramos-Matos CF, Bistas KG, Lopez-Ojeda W (2022). »Fentanyl«. StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 29083586. Pridobljeno 20. februarja 2023.
  63. ↑ Cheema E, McGuinness K, Hadi MA, Paudyal V, Elnaem MH, Alhifany AA, in sod. (7. december 2020). »Causes, Nature and Toxicology of Fentanyl-Associated Deaths: A Systematic Review of Deaths Reported in Peer-Reviewed Literature«. Journal of Pain Research (v angleščini). 13: 3281–3294. doi:10.2147/JPR.S280462. PMC 7732170. PMID 33324089.
  64. ↑ »Fentanyl drug profile«. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2022. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  65. ↑ "Fatalities caused by novel opioids: a review" Olaf H. Drummer 2018.
  66. ↑ »Narcan (Naloxone hydrochloride injection)«. RxList. Side effects, warnings, uses. Arhivirano iz spletišča dne 24. oktobra 2019. Pridobljeno 3. aprila 2020.
  67. ↑ »Fentanyl patches warning«. Pharmaceutical Journal. Arhivirano iz spletišča dne 8. aprila 2016. Pridobljeno 28. marca 2016.
  68. ↑ »MHRA warns about fentanyl patches after children exposed«. Pharmaceutical Journal. Arhivirano iz spletišča dne 9. aprila 2016. Pridobljeno 28. marca 2016.
  69. ↑ Katz J (2. september 2017). »The first count of Fentanyl deaths in 2016 – up 540% in three years«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 4. septembra 2017. Pridobljeno 4. septembra 2017.
  70. ↑ Overdose Death Rates (poročilo). National Institute on Drug Abuse (NIDA). 29. januar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 28. novembra 2015. Pridobljeno 22. novembra 2017.
  71. ↑ »Fentanyl Overdose«. Huffington Post. 20. maj 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2016. Pridobljeno 4. junija 2016.
  72. ↑ »Reported law enforcement encounters testing positive for Fentanyl increase across U.S.« (tiskovna objava). U.S. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 9. avgust 2021. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 3. aprila 2022.
  73. ↑ Scaccia A (9. oktober 2018). »How Fentanyl is contaminating America's cocaine supply«. Rolling Stone. Arhivirano iz spletišča dne 6. novembra 2018. Pridobljeno 5. novembra 2018.
  74. ↑ Daly M (30. julij 2019). »Exclusive data reveals just how often Fentanyl is in cocaine«. Vice. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 9. januarja 2020.
  75. ↑ Chang A (3. december 2018). »What it means for the U.S. that China will label Fentanyl as 'a controlled substance'«. All Things Considered. NPR. Arhivirano iz spletišča dne 6. decembra 2018. Pridobljeno 6. decembra 2018.
  76. ↑ »Fentanyl Flow to the United States« (PDF). www.dea.gov. Government Intelligence Report. Januar 2020. Pridobljeno 24. julija 2019.
  77. ↑ »Coronavirus triggers UK shortage of illicit drugs«. Society. The Guardian. 12. april 2020. Arhivirano iz spletišča dne 9. maja 2020. Pridobljeno 23. aprila 2020.
  78. ↑ Raynor K, Kong H, Chen Y, Yasuda K, Yu L, Bell GI, Reisine T (Februar 1994). »Pharmacological characterization of the cloned kappa-, delta-, and mu-opioid receptors«. Molecular Pharmacology. 45 (2): 330–334. PMID 8114680.
  79. ↑ 79,0 79,1 Suzuki J, El-Haddad S (Februar 2017). »A review: Fentanyl and non-pharmaceutical fentanyls«. Drug and Alcohol Dependence. 171: 107–116. doi:10.1016/j.drugalcdep.2016.11.033. PMID 28068563.
  80. ↑ »Fentanyl«. www.drugbank.ca. Arhivirano iz spletišča dne 11. julija 2017. Pridobljeno 18. januarja 2019.
  81. ↑ Yaksh T, Wallace M (2011). Goodman & Gilman's: The Pharmacological Basis of Therapeutics. New York, NY: McGraw-Hill. ISBN 978-0-07-162442-8.
  82. ↑ 82,0 82,1 Butterworth IV JV, Wasnick JD, MacKey DC (21. avgust 2018). Morgan & Mikhail's Clinical Anesthesiology (6. izd.). New York, NY. ISBN 978-1-259-83442-4. OCLC 1039081701.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fentanil&oldid=6178023«