Erwin Rösener

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Erwin Rösener
1901 - 1946
Rojstno ime: Erwin Friedrich Karl Rösener
Kraj rojstva: Zastava Nemškega cesarstva Schwerte
Kraj smrti: Predloga:Podatki države Socialistična republika Slovenija Ljubljana
Narodnost: nemška
Pripadnost: Zastava Tretjega rajha Tretji rajh
Veja: Sturmabteilung
Schutzstaffel
Aktivna leta: 1920 - 1930
1930 - 1945
Čin: SS-Obergruppenführer
Oboroženi
konflikt(i):
Druga svetovna vojna

Erwin Rösener, nemški SS general, * 2. februar 1902, Schwerte, Nemško cesarstvo, † 4. september 1946, Ljubljana, Slovenija.

SS-Obergruppenführer (general) Rösener je bil odgovoren za poboje civilistov v Sloveniji med drugo svetovno vojno in bil posledično po vojni obsojen na smrti. Prav tako je bil posmrtno obtožen na Nűrnberških procesih za vojne zločine.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Bil je eden zgodnjih članov NSDAP in 6. novembra 1936 je vstopil še v Sturmabteilung (SA). Leta 1929 je zaprosil za vstop v Schutzstaffel (SS), kamor so ga sprejeli naslednje leto. Tu se je do leta 1944 povzpel do čina SS-Obergruppenführer in general Waffen-SS ter policije.[1] Bil je tudi član Kroga prijateljev ekonomije[2], skupine nemških industrialcev, ki so zbirali denar za rasne raziskave znotraj Tretjega rajha. Na svojem medvojnem položaju je bil tako visoko v nacistični hierarhiji, da je bil neposredno podrejen Heinrichu Himmlerju.[3]

Po koncu aprilske vojne je bil dodeljen SS-Oberabschnitt Alpenland,[4], kateremu so pripojili tudi del okupirane Slovenije. Med oktobrom 1944 do konca vojne je bil vodja protipartizanskega štaba, s sedežem v Ljubljani; Rösener je stanoval v zaseženi Vili Vrhunec[5]. V okviru obeh položajev je ukazal usmrtitve civilistov, talcev in vojnih ujetnikov kot povračilni ukrep za partizanske napade. Zaradi več primerov istočasnega poboja večjega števila prebivalcev je bil obtožen po vojni v Nürnbergu.[6] V okviru svojega položaja je bil tudi ustanovitelj Slovenskega domobranstva.

Po nemški kapitulaciji je pobegnil v Avstrijo, kjer pa so ga Britanci ujeli in ga poslali nazaj v Jugoslavijo (Slovenijo), kjer je bil v sklopu t.i. Rupnikovega procesa 30. avgusta 1946 obsojen na smrt. 4. septembra istega leta je bil obešen in bil še istega dne pokopan v neoznačen grob na ljubljanskih Žalah.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]