Budizem v Sloveniji
| Niz člankov |
| Budizem |
|---|
 |
Budizem spada v Sloveniji med manj zastopane religije, števila pripadnikov te veroizpovedi pa ni mogoče natančno določiti. Kot v večini evropskih držav so prisotne različne veje in šole budizma, ki predstavljajo skupine raznih velikosti. Slovenija ima en tibetanski budističen tempelj v Ljubljani[1] in en samostan v Goljeku.
Budistični samostani[uredi | uredi kodo]
Gozdni samostan Samaṇadīpa v Goljeku pri Trebnjem je manjše redovniško zatočišče za manjše število menihov iz kontemplativne in konzervativne gozdne tradicije theravadskega budizma, ki je bil ustanovljen aprila 2016. Samaṇadīpa je povezana z linijo gozdnih tradicij, ustanovitelj in vodja samostana pa je adžan Hiriko.[2]
Budistične organizacije[uredi | uredi kodo]
V okviru verskih skupnosti, registriranih pri Uradu za verske skupnosti Vlade Republike Slovenije, lahko navedemo:
- Buddha-Dharma, registrirana leta 1995
- Budistična kongregacija Dharmaling, registrirana v letu 2004. Organizacija je aktivna tudi na Madžarskem, v Avstriji, Rusiji, Romuniji, Franciji, Indiji. Ta skupnost ima rezidentnega Lamo, Lamo Shenphena Rinpočeja. 4. julija 2008 je bil podpisan sporazum med kongregacijo Dharmaling in Republiko Slovenijo.
V okviru društev so v Sloveniji aktivne naslednje skupine:
- Gozdni samostan Samanadipa - theravadski budistični samostan
- Društvo theravadskih budistov Bhavana - laični center Forest Sanghe.
- Šambala budistična skupina Ljubljana
- Yeshe Khorlo skupina - Njingma veja tibetanskega budizma
- Palpung Ješe Čöling - center kongregacije Palpung iz Kagju linije Vadžrajana budizma.
- Budistična skupina Chagna Pemo - PPMT skupina iz Gelug linije tibetanskega budizma
- Phova skupina (osredotočena na prakso phove, pod vodstvom Ayang Rinpočeja)
- Slovensko budistično društvo Madyamika, Srednja pot
- Zen skupina
- Budizem Diamantne poti
- Kadamski budizem (Nova kadamska tradicija)
Število vernikov[uredi | uredi kodo]
Popis prebivalstva iz leta 2002 ne navaja izrecno budistične veroizpovedi, marveč so jo združili pod naziv »orientalske veroizpovedi«, zato števila vernikov ni mogoče natančno določiti. V grobih ocenah omenjajo nekaj sto vernikov, kar je skladno s podatkom, da se je v popisu za orientalske vernike izreklo približno 1000 slovenskih državljanov.[3]
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://www.dharmaling.org/en/ljubljana-center Arhivirano 2008-11-12 na Wayback Machine. Budistični Tempelj v Ljubljani
- ↑ »Gozdni samostan Samanadipa«.
- ↑ »Popis 2002«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2007. Pridobljeno 28. avgusta 2007.
