Baskovske dežele

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Euskal Herria
Baskovske dežele
Zastava Grb
Zastava Grb
Lega
Območje baskovskih dežel
Lega
Sedem baskovskih provinc zajemajoč Francijo (rumena) in Španijo (preostanek zemljevida). Enklavi Valle de Villaverde in Enclave de Treviño sta označeni z oranžno in vijolično. Vsa imena so zapisana v baskovščini.
Največje mesto Bilbao
Uradni jeziki baskovščina, španščina, francoščina
Površina
 -  skupaj: 20.947 km²  
Prebivalstvo
 -  ocena 2011: 3,114,276 
 -  gostota: 148.6/km² 

Izraz Baskovske dežele (baskovsko: Euskal Herria) se uporablja kot skupno ime za sedem različnih tradicionalnih dežel (pokrajin) na območju zahodnih Pirenejev in Biskajskega zaliva ter je najstarejše baskovsko ime za območje ki ga poseljujejo Baski (baskovsko: Euskaldunak), saj datira že v 16. stoletje. Območje, ki predstavlja kulturno in zgodovinsko celoto, sestavljajo avtonomni skupnosti Španije - Baskija in Navarre ter Severna baskovska dežela (znana tudi kot Francoska baskovska dežela), ki se nahaja v Franciji.

Čeprav ne gre nujno za ista imena, se pojmi za enotno baskovskego območje, ki zajemajo različne regije in države, že vrsto let povezujejo z baskovskim nacionalizmom. Baskovske dežele veljajo za dom Baskov, njihovega jezika (baskovsko: Euskara) , kulture in tradicije. Območje ni niti jezikovno niti kulturno homogeno, saj obstajajo tudi predeli kjer se večina ljudi nima za Baske. Primer je južni del Navarre kjer se, na cenzusu izvedenem leta 1996, kar 71% ljudi ni izreklo za Baske - manjši delež (53%) pa je nasprotoval pobudi za podporo baskovskemu jeziku pri njegovi veljavi v regiji.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Baskovski izraz Euskal Herria je zaradi velika števila pomenov, ki ga nosi beseda herri težko natančno prevesti. Prevedemo jo lahko kot narod, država, dežela, ljudje, prebivalstvo, mesto, vas, naselje. Euskal pa je pridevnik izražen iz besede Euskara, ki pomeni baskovski jezik oziroma baskovščina. Izraz bi torej lahko prevedli v »dežela, kjer se govori baskovski jezik«. Gre za starodavni ljudski izraz, s katerim so Baski skozi stoletja imenovali svojo domovino. Konec 19. stoletja je Sabino Arana, utemeljitelj baskovskega nacionalizma, skoval besedo »Baskija« (Euzkadi), s katero je hotel nadomestiti staro poimenovanje, ki je imelo le kultruni, jezikovni in etnološki predznak, ne pa tudi političnega. Danes se izraz Baskija (Euskadi) nanaša le na Baskovsko avtonomno skupnost, medtem ko se za celotno območje (tudi v političnem in ne le v kulturnem) pomenu uporablja izraz Baskovske dežele (Euskal Herria). Španski govorci, po drugi strani, za obe območji uporabljajo izraz País Vasco («Baskovska dežela«), kar je vir mnogih dvoumnosti in nesporazumov. Da bi se izognili nesporazumom vse več španskih govorcev (zlasti iz baskovskih območij) tudi v svojem jeziku uporablja izraz Euskal Herria kot oznako za celotno ozemlje Baskovskih dežel.

Ozemljski obseg[uredi | uredi kodo]

V skladu s tradicionalno predstavo so Baskovske dežele sestavljene iz sedmih delov. Konec 19. stoletja se je za štiri pokrajine v Španiji uveljavil izraz Hegoalde oziroma »južno območje«, za tri pokrajine v Franciji pa Iparralde oziroma »severno območje«.

Španska Baskija[uredi | uredi kodo]

Španske baskovske dežele (špansko: País Vasco y Navarra, baskovsko: Hegoalde) tvorita dve španski avtonomni skupnosti Baskija (glavno mesto: Vitoria-Gasteiz) in Navarre (glavno mesto: Pamplona).

Baskija (7,234 km²) je sestavljena iz treh provinc natančneje imenovanih "zgodovinskih teritorijev":

San Sebastián (baskovsko: Donostia)
Mestece Mauléon-Licharre (baskovsko: Maule-Lextarre) v provinci Soule (baskovsko: Zuberoa)
  • Álava(baskovsko: Araba), glavno mesto: Vitoria-Gasteiz
  • Vizcaya (baskovsko: Bizkaia), glavno mesto: Bilbao
  • Guipúzcoa (baskovsko: Gipuzkoa), glavno mesto: San Sebastián

Nekateri viri k Baskiji prištevajo tudi dve v njej nahajajoči se enklavi:

  • Enclave de Treviño (280 km²), kastiljska enklava v Álavi
  • Valle de Villaverde (20 km²), a cantabrijska enklava v Bizkaiji

Navarre (10,391 km²) je neprovincionalna avtonomna pokrajina. Španska ustava iz leta 1978 navaja da se lahko Navarre priključi Baskiji, če bi bila takšna volja tamkajšnjega prebivalstva; toda vse regionalne volitve do dandanes so to opcijo zavrnile. Nasprotno, navarrska stranka Unión del Pueblo Navarro je že večkrat zaprosila za izbris te klavzule iz ustave.

Francoska Baskija[uredi | uredi kodo]

Francoske baskovske dežele (francosko: Pays basque français, baskovsko: Iparralde) tvori zahodni del francoskega departmaja Pyrenées Atlantiques. Sodeč po modernejših virih baskovske dežele zajemajo okrožje Baiona /Bayonne, in kantona Mauléon-Licharre (baskovsko: Maule-Lextarre) ter Tardets-Sorholus (baskovsko: Atharratze-Sorholüze). Do nestrinjanj prihaja zgolj okoli položaja vasi Esquiule (baskovsko: Eskiula). Po teh določbah se francoske baskovske dežele (vključno 29 km² vasi Esquiule) skupno razprostirajo na 2,995 km².

Francoska Baskija je tradicionalno razdeljena na tri province:

Baskovski nacionalisti, ki so razdeljeni v številne politične skupine, se zavzemajo za politično združitev Baskovskih dežel. Baskovski nacionalisti so prevladujoča politična večina v Baskiji, predstavljajo močno manjšino v Navari in imajo zelo omejeno prisotnost v francoskem delu Baskovskih dežel.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nihče natančno ne ve, kdaj so Baski prišli v Evropo. Mnogi so mnenja da so na tem območju od časa neolitika v kameni dobi, drugi trdijo da so prišli že prej. Prve informacije o Baskovskih deželah datirajo v čas Rimskega cesarstva. Sodeč po dokazih is tistega časa, so Baski že takrat uporabljali svoj jezik. Po padcu Rimskega cesarstva, so bile Baskovske dežele izolirane zaradi takratnih vpadov Gotov.

V času muslimanskih vpadov v južno Evropo, so se Baskovske dežele razdelile na dva dela: Kastiljski del in Navarrski del. Vojna s Francijo, je na Navarrski del razdelila še na dva manjša. Po rekonkvisti, sta kastiljska Baskija in Navarra postali del nove države - Španije. Od takrat imajo španski Baski svoj parlament, ki se bori, da bi pod svoje okrilje pridobili še svoj severni del, ki trenutno spada po Francijo.

Danes tri baskovske dežele v Španiji (Araba, Bizkaia, and Gipuzkoa), predstavljajo avtonomno špansko pokrajino imenovano avtonomna pokrajina baskovskih dežel, in predstavlja eno od 17 takšnih španskih pokrajin. Četrta španska baskovska dežela Navarra formira lastno avtonomno pokrajino. Tri dežele, ki sestavljajo Severne (Francoske) Baskovske dežele so Lapurdi (Labourd), Nafarroa Beherea (Basse-Navarre) and Zuberoa/Xiberoa (Soule).

Demografija[uredi | uredi kodo]

Baskovske dežele imajo po podatkih iz leta 2006 približno 3 milijone prebivalcev. Gostota poseljenosti, ki znaša 140/km², je višja od povprečja tako v Španiji kot tudi Franciji. Vendar je poseljenost zelo neenakomerna, saj je v mestu Bilbao in v njegovi okolici, kjer živi kar tretjina prebivalcev regije, gostota poseljenosti 500/km², v notranjosti francoskega dela in v nekaterih delih Nevarre pa samo 20/km².

Največja mesta[uredi | uredi kodo]

Največja mesta
Vista de Bilbao (1).jpg Bulevar de Salburua, Vitoria-Gastiez.jpg Pamplona-Plaza-Castillo-fgoni-01.jpg Saint sebastien 2006 05.jpg
Bilbao Vitoria (Gasteiz) Pamplona Donostia (San Sebastian)
Deset največjih mest
# Mesto Provinca Prebivalstvo # Mesto Provinca Prebivalstvo
1 Bilbao Coat of Arms of Biscay.svg Biscay 351,629 6 Getxo Coat of Arms of Biscay.svg Biscay 82,327
2 Vitoria (Gasteiz) Coat of Arms of Álava.svg Araba/Álava 238,247 7 Irun Coat of Arms of Gipuzkoa.svg Gipuzkoa 60,261
3 Pamplona Escudo de Navarra (oficial).svg Navarre 195,769 8 Portugalete Coat of Arms of Biscay.svg Biscay 49,118
4 Donostia (San Sebastian) Coat of Arms of Gipuzkoa.svg Gipuzkoa 195,226 9 Santurtzi Coat of Arms of Biscay.svg Biscay 47,320
5 Barakaldo Coat of Arms of Biscay.svg Biscay 95,640 10 Bayonne Blason d'Ustaritz et du Labourd.svg Lapurdi 44,300
Vir: Eustat, INE, INSEE

Jezik[uredi | uredi kodo]

Procent ljudi, ki tekoče govorijo baskovščino

Trenutno na območju baskovskih dežel prevladujeta dva jezika - Španščina in Francoščina. Da je temu tako sta se tako Španija kot Francija vrsto red borili z raznoraznimi ukrepi, ki so zatirali prisotnost baskovskega jezika v javnih ustanovah.

Čeprav je govora o precej malem območju, so je, zaradi nizke gostote poselitve, baskovščina (baskovsko "Euskara") razvila v narečno zelo raznolik jezik. Tako so bili standardi uradnega baskovskega jezika uvedeni šele s koncem 20. stoletja. Po podatkih iz leta 2012 baskovščino kot svoj materni jezik smatra med 700.000 in milijon ljudi, od tega je le okoli 100.000 živečih v Franciji.

Baskovščina je izoliran jezik. Zaradi njenega neindoevropskega izvora so se v preteklosti pojavljali številni poskusi, da bi jo povezali z različnimi jeziki in jezikovnimi skupinami. Poleg nekaterih nestrokovnih primerjav so jo jezikoslovci povezovali predvsem s kavkaškimi jeziki, s katerimi ima skupne nekatere tipološke značilnosti, in z antičnim iberskim jezikom, ki sicer izpričuje določene površinske podobnosti z baskovščino, a zanesljivi dokazi o izvorni sorodnosti niso bili ugotovljeni. Edini zanesljivi sorodnik baskovščine je antični akvitanski jezik, ki je izpričan v obliki imen in besed v latinskih napisih iz jugozahodne Francije.

V zgodnjem srednjem veku je baskovski jezik močno vplival na besedišče in fonetične značilnosti kastiljskega jezika, ki se je oblikoval na ozkem območju vzdolž meje z baskovskim govornim področjem.