Baskovske dežele

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Euskal Herria
Baskovske dežele
Zastava Grb
Zastava Grb
Lega
Območje baskovskih dežel
Lega
Sedem baskovskih provinc zajemajoč Francijo (rumena) in Španijo (preostanek zemljevida). Enklavi Valle de Villaverde in Enclave de Treviño sta označeni z oranžno in vijolično. Vsa imena so zapisana v baskovščini.
Največje mesto Bilbao
Uradni jeziki baskovščina, španščina, francoščina
Površina
 -  skupaj: 20.947 km²  
Prebivalstvo
 -  ocena 2011: 3,114,276 
 -  gostota: 148.6/km² 

Izraz Baskovske dežele (baskovsko: Euskal Herria) se uporablja kot skupno ime za sedem različnih tradicionalnih dežel (pokrajin) na območju zahodnih Pirenejev in Biskajskega zaliva ter je najstarejše baskovsko ime za območje ki ga poseljujejo Baski (baskovsko: Euskaldunak), saj datira že v 16. stoletje. Območje, ki predstavlja kulturno in zgodovinsko celoto, sestavljajo avtonomni skupnosti Španije - Baskija in Navarre ter Severna baskovska dežela (znana tudi kot Francoska baskovska dežela), ki se nahaja v Franciji.

Čeprav ne gre nujno za ista imena, se pojmi za enotno baskovskego območje, ki zajemajo različne regije in države, že vrsto let povezujejo z baskovskim nacionalizmom. Baskovske dežele veljajo za dom Baskov, njihovega jezika (baskovsko: Euskara) , kulture in tradicije. Območje ni niti jezikovno niti kulturno homogeno, saj obstajajo tudi predeli kjer se večina ljudi nima za Baske. Primer je južni del Navarre kjer se, na cenzusu izvedenem leta 1996, kar 71% ljudi ni izreklo za Baske - manjši delež (53%) pa je nasprotoval pobudi za podporo baskovskemu jeziku pri njegovi veljavi v regiji.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Baskovski izraz Euskal Herria je zaradi velika števila pomenov, ki ga nosi beseda herri težko natančno prevesti. Prevedemo jo lahko kot narod, država, dežela, ljudje, prebivalstvo, mesto, vas, naselje. Euskal pa je pridevnik izražen iz besede Euskara, ki pomeni baskovski jezik oziroma baskovščina. Izraz bi torej lahko prevedli v »dežela, kjer se govori baskovski jezik«. Gre za starodavni ljudski izraz, s katerim so Baski skozi stoletja imenovali svojo domovino. Konec 19. stoletja je Sabino Arana, utemeljitelj baskovskega nacionalizma, skoval besedo »Baskija« (Euzkadi), s katero je hotel nadomestiti staro poimenovanje, ki je imelo le kultruni, jezikovni in etnološki predznak, ne pa tudi političnega. Danes se izraz Baskija (Euskadi) nanaša le na Baskovsko avtonomno skupnost, medtem ko se za celotno območje (tudi v političnem in ne le v kulturnem) pomenu uporablja izraz Baskovske dežele (Euskal Herria). Španski govorci, po drugi strani, za obe območji uporabljajo izraz País Vasco («Baskovska dežela«), kar je vir mnogih dvoumnosti in nesporazumov. Da bi se izognili nesporazumom vse več španskih govorcev (zlasti iz baskovskih območij) tudi v svojem jeziku uporablja izraz Euskal Herria kot oznako za celotno ozemlje Baskovskih dežel.

Ozemljski obseg[uredi | uredi kodo]

V skladu s tradicionalno predstavo so Baskovske dežele sestavljene iz sedmih delov. Konec 19. stoletja se je za štiri pokrajine v Španiji uveljavil izraz Hegoalde oziroma »južno območje«, za tri pokrajine v Franciji pa Iparralde oziroma »severno območje«.

Španska Baskija[uredi | uredi kodo]

Španske baskovske dežele (špansko: País Vasco y Navarra, baskovsko: Hegoalde) tvorita dve španski avtonomni skupnosti Baskija (glavno mesto: Vitoria-Gasteiz) in Navarre (glavno mesto: Pamplona).

Baskija (7,234 km²) je sestavljena iz treh provinc natančneje imenovanih "zgodovinskih teritorijev":

San Sebastián (baskovsko: Donostia)
Mestece Mauléon-Licharre (baskovsko: Maule-Lextarre) v provinci Soule (baskovsko: Zuberoa)
  • Álava(baskovsko: Araba), glavno mesto: Vitoria-Gasteiz
  • Vizcaya (baskovsko: Bizkaia), glavno mesto: Bilbao
  • Guipúzcoa (baskovsko: Gipuzkoa), glavno mesto: San Sebastián

Nekateri viri k Baskiji prištevajo tudi dve v njej nahajajoči se enklavi:

  • Enclave de Treviño (280 km²), kastiljska enklava v Álavi
  • Valle de Villaverde (20 km²), a cantabrijska enklava v Bizkaiji

Navarre (10,391 km²) je neprovincionalna avtonomna pokrajina. Španska ustava iz leta 1978 navaja da se lahko Navarre priključi Baskiji, če bi bila takšna volja tamkajšnjega prebivalstva; toda vse regionalne volitve do dandanes so to opcijo zavrnile. Nasprotno, navarrska stranka Unión del Pueblo Navarro je že večkrat zaprosila za izbris te klavzule iz ustave.

Francoska Baskija[uredi | uredi kodo]

Francoske baskovske dežele (francosko: Pays basque français, baskovsko: Iparralde) tvori zahodni del francoskega departmaja Pyrenées Atlantiques. Sodeč po modernejših virih baskovske dežele zajemajo okrožje Baiona /Bayonne, in kantona Mauléon-Licharre (baskovsko: Maule-Lextarre) ter Tardets-Sorholus (baskovsko: Atharratze-Sorholüze). Do nestrinjanj prihaja zgolj okoli položaja vasi Esquiule (baskovsko: Eskiula). Po teh določbah se francoske baskovske dežele (vključno 29 km² vasi Esquiule) skupno razprostirajo na 2,995 km².

Francoska Baskija je tradicionalno razdeljena na tri province:

Baskovski nacionalisti, ki so razdeljeni v številne politične skupine, se zavzemajo za politično združitev Baskovskih dežel. Baskovski nacionalisti so prevladujoča politična večina v Baskiji, predstavljajo močno manjšino v Navari in imajo zelo omejeno prisotnost v francoskem delu Baskovskih dežel.