Avstrijske zvezne železnice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avstrijske zvezne železnice
Österreichische Bundesbahnen
Tipželeznice
Panogaželezniški transport
PredhodnikErste Eisenbahnwagen-Leihgesellschaft Uredi v Wikpodatkih
Sedež
Unternehmenszentrale, Dunaj
,
Avstrija
Ključni ljudjeAndreas Matthä
StoritveŽelezniški prevoz, železniška gradnja, servisni sektor
Št. zaposlenih (2019)
Spletna stranwww.oebb.at
Railjet (RJ), hitri vlak ÖBB
Intercity-Express (ICE)
InterCity (IC) na železnici čez Semmering
Vlak ÖBB EuroCity (EC) v mestu Bozen na Južnem Tirolskem
RegionalExpress vlak (REX) na Dunaju
Regionalni vlak (R) na Štajerskem
Dunajska mestna železnica je primestno podzemno železniško omrežje v metropolitanskem območju Dunaja.
Tovorni vlak Rail Cargo Austria
Lokomotiva v Zgornji Avstriji
ÖBB vodi 9 razvrstitvenih polj v Avstriji
Salzburška glavna železniška postaja (Salzburg Hauptbahnhof), stičišče lokalnih in medkrajevnih prometnih poti
Sedanja glavna dvorana glavne železniške postaje Linz (Linz Hauptbahnhof
Regionalna železniška postaja v Kremsu, Spodnja Avstrija
Tipična železniška postaja južno od Dunaja

Avstrijske zvezne železnice (nemško Österreichische Bundesbahnen, uradno Österreichische Bundesbahnen-Holding Aktiengesellschaft; slovensko Javno podjetje Holding Avstrijske zvezne železnice) in prej Bundesbahn Österreich ali BBÖ), zdaj splošno znano kot ÖBB, je nacionalni železniški sistem Avstrije in upravljavec lihtenštajnskih železnic. Skupina ÖBB je v celoti v lasti Republike Avstrije in je razdeljena na več ločenih podjetij, ki upravljajo infrastrukturo in opravljajo storitve potniškega in tovornega prometa.

Avstrijske zvezne železnice so imele dve ločeni obdobji obstoja. Z imenom Bundesbahn Österreich so bile ustanovljene leta 1923 kot naslednik Cesarskih kraljevih avstrijskih državnih železnic (kkStB), vendar je bilo podjetje med anschlussom (1938–1945) vključeno v Deutsche Reichsbahn. Leta 1947 je bilo reformirano pod nekoliko drugačnim imenom Österreichische Bundesbahnen in v tej obliki obstaja še danes.

Večje spremembe, ki se trenutno izvajajo v avstrijskem železniškem omrežju, so gradnja Koralmske železnice, baznega predora Semmering in povezave baznega predora Brenner z Italijo.

Raziskave Eurobarometra, izvedene leta 2018, so pokazale, da je raven zadovoljstva avstrijskih potnikov v železniškem prometu med najvišjimi v Evropski uniji, ko gre za točnost, zanesljivost in pogostost vlakov.[1] Poleg tega ÖBB s svojo blagovno znamko NightJet upravlja z največjo floto nočnih vlakov v Evropi.[2]

Za razliko od drugih večjih železniških podjetij v Evropi, ki ponujajo fleksibilnejšo politiko odpovedi, ÖBB ponuja samo dve vrsti vozovnic: vozovnice, ki jih ni mogoče zamenjati/nevračljive, in vozovnice po polni ceni.

Trenutna struktura[uredi | uredi kodo]

Z zakonom iz avgusta 2009 je bila organizacijska struktura iz leta 2005 dodatno spremenjena; železnice so pod nadzorom ÖBB-Holding AG, holdinga v stoodstotni lasti avstrijske države, pod ministrstvom za promet.[3]

Holding ima številne hčerinske družbe:[4]

  • ÖBB-Personenverkehr AG (potniški promet)
    • ÖBB-Postbus GmbH
    • ÖBB-Produktion GmbH (50 % podružnica)
    • ÖBB-Technische Services GmbH (49-odstotna podružnica) (vzdrževanje železniških vozil)
    • Rail Tours Touristik GmbH
  • Rail Cargo Austria AG (RCA) (tovorni promet)
    • Rail Cargo Hungaria Zrt.
    • ÖBB-Produktion GmbH (50 % podružnica)
    • ÖBB-Technische Services GmbH (51-odstotna podružnica)
    • Rail Cargo Logistics – Austria GmbH
  • ÖBB-Infrastruktur AG (Načrtovanje, upravljanje in gradnja infrastrukture)
    • ÖBB-Immobilienmanagement GmbH
    • Mungos Sicher & Sauber GmbH (varnost in čiščenje)
    • Rail Equipment GmbH
  • ÖBB-Business Competence Center GmbH
  • ÖBB-Werbung GmbH
  • Q Logistics GmbH (60 % hčerinsko podjetje) (skladiščenje in transport)
  • ÖBB-Finanzierungsservice GmbH
  • iMobility GmbH (razvijalec mobilnih aplikacij)

Infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Infrastrukturo avstrijskega omrežja v državni lasti upravlja ÖBB-Infrastruktur AG, ki je nastala iz nekdanjih enot, povezanih z infrastrukturo, vključno z Brenner Eisenbahn GmbH. Zdaj upravlja z 9.740 km proge, 788 signalnih omaric, 247 predorov, 6.207 mostov in osem hidroelektrarn (HE) za 16.7. Hz sistem elektrifikacije in dve HE za 50 Proizvodnja energije v Hz.

Od leta 2009 je imelo 17.612 zaposlenih.[3]

Österreichische Bundesbahnen
Prodaja Infrastruktura
Potniški promet omrežje
Tovorni promet Skladbe
Trakcija Signalna/sistemska tehnologija
Tehnične storitve Telekom
Elektrarne Energetsko omrežje
Upravljanje objektov Načrtovanje/inženiring
Upravljanje objektov

Statistika[uredi | uredi kodo]

Po letnem poročilu 2013 ima družba 39.513 zaposlenih, od tega 24.251 redno zaposlenih in 1.663 vajencev. Leta 2013 je ÖBB-Personenverkehr AG prepeljal 469 milijonov potnikov, od tega 235 milijonov avtobusnih potnikov.[5] ÖBB ima

  • 4.859 km poti; 72 % elektrificiranih
  • 1.128 železniških postaj
  • 1.093 lokomotiv
  • 2.799 osebnih vozil
  • 26.518 tovornih vagonov
  • 2.200 avtobusov
  • Avtobusne storitve ÖBB potujejo 52.500.000 km na leto.

Železniške povezave do sosednjih držav[uredi | uredi kodo]

Vse sosednje železnice imajo enako širino.

  • Češka — sprememba napetosti in frekvence na 25 kV 50 Hz AC
  • Nemčija — enaka napetost in frekvenca 15 kV 16.7 Hz AC
  • Madžarska — sprememba napetosti in frekvence na 25 kV 50 Hz AC
  • Italija — sprememba napetosti in frekvence na 3 kV DC
  • Liechtenstein — enaka napetost in frekvenca 15 kV 16.7 Hz AC
  • Slovaška — sprememba napetosti in frekvence na 25 kV 50 Hz AC
  • Slovenija — sprememba napetosti in frekvence na 3 kV DC
  • Švica — enaka napetost in frekvenca 15 kV 16.7 Hz AC

Aktivni vozni park[uredi | uredi kodo]

Električne lokomotive[uredi | uredi kodo]

Dizelske lokomotive[uredi | uredi kodo]

Električne multi enote[uredi | uredi kodo]

Dizelski vlaki[uredi | uredi kodo]

Vzdrževalni vlaki[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Mobility and transport«. transport.ec.europa.eu (v angleščini). Pridobljeno 16. januarja 2022.
  2. ↑ »Austrian Federal Railways Orders Additional Night Trains from Siemens«. Railway-News. 10. avgust 2021. Pridobljeno 16. januarja 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 Richter, Karl Arne, ur. (2010). Europäische Bahnen '11. Hamburg: Eurailpress. ISBN 978-3-7771-0413-3.
  4. ↑ »Organigramm«. ÖBB. Pridobljeno 9. januarja 2018.
  5. ↑ »Daten & Fakten«. ÖBB. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2016. Pridobljeno 16. januarja 2022.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Avstrijske_zvezne_železnice&oldid=5846648«