Arnulf Bavarski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nagrobni napis vojvode Arnulfa

Arnulf I., bavarski vojvoda (907-937). *?, † 937, pripadnik dinastije Liutpoldincev.

Arnulf je bil sin bavarskega mejnega grofa Liutpolda in Kunigunde. Oče Liutpold je leta 907 padel v spopadu med bavarsko-karantansko vojsko in Madžari, po očetovi smrti pa je Arnulf očeta nasledil kot bavarski vojvoda.[1] Po očetu je pridobil položaj skrbnika mladoletnega vzhodno-frankovskega vladarja Ludvika IV., kar je tedaj pomenilo vodilni položaj med Vzhodnimi Franki.[2] Že leta 908 v neki listini imenuje za »vojvodo Bavarske in vseh pripadajočih dežel«. [2] Po smrti mladega kralja leta 911 se je na vzhodno-frankovski (nemški) prestol povzpel kralj Konrad I.[2] Da bi se novi kralj utrdil na svoji oblasti, se je leta 913 tesneje povezal z Arnulfom, ko se je poročil z njegovo materjo Kunigundo.[3][2] Tudi Arnulf se je tekom svoje vladavine soočal z madžarskimi vpadi.[4] Leta 913 sta Konrad in Arnulf složno bojevala proti njim.[2] Kmalu nato so se donosi med njima skrhali. Konrad je namreč poskušal zavladati tudi na Bavarskem, zato je leta 916 napadel Arnulfa in njegovega brata Bertolda , tako da sta zbežala na Madžarsko.[3] Od tam sta se vrnila šele po Konradovi smrti leta 918.[3]

Arnulf je imel ob svoji vrnitvi še vedno dovolj politične moči, da so ga njegovi podporniki oklicali za kralja, čeprav ni jasno ali je šlo za bavarsko ali vzhodnofrankovsko krono.[2] Leta 919 se je moral Arnulf spopadati z novim nemškim kraljem Henrikom I., [5] ki se je v letih 919-921 uspel utrditi na Bavarskem, a je Arnulfa nazadnje vseeno priznal za vojvodo. Arnulf je bil namreč nastanjen v težko zavzetnem Regensburgu.[2] Tudi Arnulf je Henrika priznal za kralja, v resnici pa je na Bavarskem še naprej vladal kot samostojen vladar (čeprav brez krone kot uradnega znamenja oblasti)- sam je npr. skliceval sinode, leta 927 pa je brez soglasja vzhodno-frankovskega vladarja lahko podpisal tudi ločeno premirje med Madžari in Bavarci.[2] Za znamenje velike moči lahko štejemo zagotovitev nasledstva za svojega sina. [2] Že leta 933 ali 934je skušal Arnulf svojemu sinu Eberhardu zagotoviti oblast v Lombardiji ali vsaj na področju Verone, a pri tem ni bil uspešen.[6] Čeprav je Arnulfov brat Bertold vsaj od leta 927 in do 937 imel položaj vojvode v Karantaniji (Koroški), je Arnulf leta 935 omenjen tudi kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«.[7]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hammer (2007): str. 272-273.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 Geary, P.J. (1996): str. 44.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Hammer (2007): str. 274.
  4. ^ Henderson (1894): str. 115.
  5. ^ Stubbs: str. 81.
  6. ^ Herwig Wolfram Wolfram, H. v : Reuter, T; MacKitterick, R. (1999): str. 303.
  7. ^ Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Grafenauer, Bogo ((2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Hammer, Carl I. (2007). From Ducatus to Regnum: Ruling Bavaria under the Merovingians and Early Carolingians. Turnhout, Belgium: Brepols Publishers.
  • Henderson, Ernest F. (1894). A History of Germany in the Middle Age. London: George Bell & Sons.
  • Reuter, Timothy; MacKitterick, Rosamond (ur.; 1999). The New Cambridge Medieval History: Volume 3, C.900-c.1024. Cambridge University Press.
  • Stubbs, William. Germany in the Early Middle Ages ,Ur. Arthur Hassall. New York, Howard Fertig.
Arnulf Bavarski
Umrl: 937
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Liutpold
Bavarski vojvoda
907 –937
Naslednik: 
Eberhard
Predhodnik: 
Bertold
Koroški vojvoda
935 –935
Naslednik: 
Bertold