Alhambra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Unescova svetovna dediščina
Alhambra, Generalife y Albaicín de Granada
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Granada's sunset.jpg
Države Zastava Španije Španija
Tip kulturni
Kriterij i, iii, iv
Referenca 314
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1984 (8. zasedanje)
Alhambra se nahaja v državi Španija
Lokacija Alhambre na karti Španije
Partal, Alhambra

Alhambra (arabsko الْحَمْرَاء, DIN Al-Ḥamrā', slovensko "rdeča"), točneje Kalat Alhambra (arabsko الْقَلْعَةُ ٱلْحَمْرَاءُ, DIN‎ Al- Al-Qal'at al-Ḥamrā', slovensko "rdeča trdnjava"), je utrjen palačni kompleks, ki so ga v 14. stoletju zgradili granadski emirji v Granadi v sedanji avtonomni skupnosti Andaluziji v južni Španiji.

Na njenem mestu je bila že leta 889 zgrajena majhna utrdba, ki so jo kasneje večinoma opustili, dokler ni sredi 13. stoletja prvi emir Granadskega emirata Mohamed I. Ibn Nasr (1238–1272) na njenem mestu zgradil obzidja in svoje palače. Granadski sultan Jusuf I. (1333–1354) jo je leta 1333 preuredil v kraljevo palačo.[1]

Palača je bila sedež Ziridov, zadnje muslimanske dinastije na Iberskem polotoku, in njihovega dvora. Po rekonkvisti Izabele I. Kastiljske in Ferdinanda II. Aragonskega leta 1492, sta del palače zasedla oba monarha. Palačo Karla V. je znotraj nasridskega obzidja leta 1527 zgradil cesar Svetega rimskega cesarstva Karel V.

Alhambra je zaradi slabega vzdrževanja začela propadati, dokler je niso v 19. stoletju odkrili evropski znanstveniki in popotniki in jo začeli obnavljati. Zaradi izjemne islamske arhitekture, kasneje zgrajenih krščanskih palač in urejenih vrtov je ena od največjih in najbolj obiskanih španskih znamenitosti. Leta 1984 je bila vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.[2]

Mavrski pesniki so jo opevali kot "niz biserov med smaragdi", s čimer so namigovali na zgradbe in zelen gozd okoli njih.[3] Palačni kompleks je zgrajen v več tehnikah na vrhu griča, ki so zahtevale veliko strokovnega znanja. V parku Alameda de la Alhambra so Mavri poleg trave in divjega cvetja zasadili vrtnice, pomarančevce in mirto. Njegova posebnost je gost nasad angleških brestov, ki jih je leta 1812 prinesel prvi wellingtonski vojvoda Arthur Wellesley. Tekoča voda za ribnike, slapove in fontane priteka po 8 km dolgem kanalu, ki je v samostanu Jezusa del Valle nad Granado povezan z reko Darro.

Alhambra je kljub dolgoletnemu zanemarjanju, vandalizmu in občasnih neprimernih restavratorskih posegih ostala netipičen primer muslimanske umetnosti z dokaj majhnim neposrednim bizantinskim vplivom, kakršnega najdemo na primer na kordovski Veliki mošeji. Večina zgradb je četverokotne oblike s prostori, ki se vsi odpirajo na osrednje dvorišče. K njim so postopoma dozidavali nove četverokotne zgradbe, grajene po istem načelu, in jih s starimi povezali z majhnimi prostori in hodniki. Vsi novozgrajeni deli so bili dosledno skladni z načelom "raj na zemlji". Stebrišča, fontane, tekoča voda in ribniki zato tvorijo estetsko in funkcionalno celoto.

Palačni kompleks je zgrajen v mudeharskem slogu, ki je značilne zahodnoevropske arhitekturne elemente interpretiral na islamski način, in je bil zelo priljubljen med rekonkvisto. Okrasje praviloma sestavljajo arabski napisi, arabeske in poslikane keramične ploščice.

Načrt[uredi | uredi kodo]

Alhambra ni bila grajena po celostnem načrtu, zato je postavitev zgradb nepravilna in neorganizirana. Gradila se je več fazah. Na najbolj zahodnem koncu, kjer stoji zelo utrjena Alcazaba (citadela) iz 9. stoletja, so v 14. stoletju gradili granadski emirji, na preostalem delu pa v 16. stoletju Karel V.. Razporeditev nekaterih zgradb je zato precej nenavadna.[4] Ploščad Alhambre je dolga okoli 740 m in široka 205 m in ima površino 142.000 m2. Obdana je z mogočnim obzidjem s trinajstimi stolpi. Nekateri so odprti za obiskovalce.

Načrt Alhambre

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ The Alhambra - historical introduction. Pridobljeno dne 2. januarja 2013.
  2. ^ http://whc.unesco.org/en/list/314 Alhambra, Generalife and Albayzín, Granada, World Heritage List, UNESCO. Pridobljeno dne 13. januarja 2013.
  3. ^ Encyclopædia Britannica, 11. izdaja, 1910, 1. zvezek, str. 657.
  4. ^ Irwin 2004, str. 5–6.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]