Rade Hamović

Rade Hamović
Rade Hamović
Rojstvo	13. februar 1916; Stolac
Smrt	19. maj 2009 (93 let); Ljubljana
Rod/služba	Jugoslovanska ljudska armada
Aktivna leta	1936–1941; 1941–1968
Čin	Generalpolkovnik
Oboroženi konflikti	Druga svetovna vojna
Priznanja	Narodni heroj
Drugo delo	načelnik Generalštaba JLA

Rade Hamović (Раде Хамовић), bosansko-hercegovski generalpolkovnik, prvoborec, partizan in narodni heroj, * 13. februar 1916, † 19. maj 2009.

Generalpolkovnik JLA Ratomir Rade Hamović je bil načelnik Generalštaba Jugoslovanske ljudske armade.

Poreklo[uredi | uredi kodo]

Radetovi predniki so se okoli leta 1840 preselili s črnogorske planine Durmitor v vas Do pri Stolcu v Hercegovini. V novem okolju so se Hamovići dobro znašli. Tako so do 1. svetovne vojne postali ena bogatejših družin v mestu Stolac, z dvema hišama, od katerih je ena še danes najlepša v mestu. Rade v svoji avtobiografiji "Kapetan Rade sa Romanije" piše, da je bil njegov oče Milan "poslovni mozeg" družine. Med 1. svetovno vojno je obogatel s trgovino s kavo in hrano - ob privolitvi avstro-ogrske vlade.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil 13. februarja 1916 v Stolcu. Osnovno šolo je končal v rodnem mestu, gimnazijo v Sarajevu in Višjo vojno akademijo v Beogradu leta 1936. Kot podporočnik Jugoslovanske kraljeve vojske je služboval v Zrenjaninu.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Napad Nemčije na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941 ga je zatekel v polku na terenu - v Baranji. Po kapitulaciji kraljeve vojske je odšel v Sarajevo in takoj naprej v domači Stolac. Tam pa se mu je komaj uspelo izogniti gotovi smrti, vrnil se je v Sarajevo. Rade se je povezal s Svetozarjem Vukmanovićem in Hasanom Brkićem, ki sta organizirala priprave na vstajo v BiH. Koncem julija 1941 odide Rade na Romanijo in v Romanijskem NOP odredu postane načelnik štaba. Sledila je prva, a uspešna borba z Nemci. Skupaj s komandantom odreda, legendarnim Slavišo Vajnerom Čičom, je načrtoval in vodil napad na ustaško oporišče v Sokolcu.

Oktobra 1941 je bil Rade imenovan za komandanta Kalinoviškega NOP odreda, ki je deloval na sektorju Sarajevo-Foča. Član Komunistične partije Jugoslavije je postal 15. oktobra 1941.

Sredi leta 1942 je z odredom prišel v centralno Bosno, bil kmalu imenovan za načelnika štaba in komandanta Desete hercegovske brigade. Po uničenju garnizona v Prozoru in zavzetju Rame, je Hamović z Deseto hercegovsko brigado napadel nemške sile, ki so pritiskale na Peto proletarsko (črnogorsko) brigado ter uspešno vodil borbe v 4. in 5. ofenzivi - na Sutjeski.

Tekom NOB je bil Hamović na naslednjih položajih:

načelnik štaba Romanijskega odreda
komandant Kalinoviškega NOP odreda
član Vrhovnega štaba NOP DV Jug. od 1942
načelnik štaba, nato komandant Desete hercegovske NOU brigade
načelnik štaba 29. hercegovske divizije, od dec.1943
načelnik štaba Drugega udarnega korpusa NOVJ, od julija 1944
načelnik Operativnega oddelka Glavnega štaba NOV in PO BiH, od septembra 1944

Usklajeval je operacije Prve, Druge in Tretje jugoslovanske armade na Sremski fronti.

Povojni čas[uredi | uredi kodo]

Po osvoboditvi je bil na več odgovornih dolžnostih v JLA. Načelnik Generalštaba je bil od 16. junija 1961 do 15. junija 1967, do odhoda v pokoj leta 1968 je bil glavni inšpektor JLA. Izbran je bil za ljudskega poslanca v skupščino LR Bosne in Hercegovine.

Rade je imel s prvo soprogo Ljerko Durbešić, ki jo je spoznal v partizanih, dva otroka - hčerko Neveno, rojeno leta 1946 in sina Vuka, rojenega leta 1949. Radetov sin, Vuk Hamović, je znan srbski poslovnež. Z drugo soprogo Ljerko Kervina-Hamović je Rade od leta 1984 do smrti, 19. maja 2009, živel v Ljubljani.

Je nosilec Partizanske spomenice 1941 in drugih jugoslovanskih in tujih odlikovanj. Z ordenom narodnega heroja je bil odlikovan 23. julija 1952.

Viri[uredi | uredi kodo]

avtobiografija R.Hamović: Kapetan Rade sa Romanije - Sarajevo, 2004

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

http://www.rtvslo.si/vasa-novica/v-spomin-radeta-hamovica/207265

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Ta članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.