Šahovska pravila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Cilj šahovske igre je prisiliti nasprotnikovega kralja v položaj, kjer je napaden, nima možnosti za premik in tega ne more preprečiti. Takrat napovemo šah-mat. Do tega stanja pa vedno ni možno priti. Lahko nastopi remi. Remi nastopi v šahovski igri pri naslednjih primerih:

  • igra je remi, ko igralec na potezi nima na voljo pravilne poteze in njegov kralj ni v šahu. Rečemo, da se je igra končala s patom. S tem se igra takoj konča, če je bila poteza, ki je izvršila pat, pravilna,
  • partija je remi, ko je nastala pozicija, v kateri nobeden od igralcev ne more matirati nasprotnika z zaporedjem pravilnih potez. Za partijo se reče, da se je končala z mrtvo pozicijo. S tem se igra takoj konča, če je bila poteza, ki je povzročila pozicijo, pravilna,
  • igra je remi po sporazumu med obema igralcema med igro. S tem se igra takoj konča,
  • v pospešenem in hitropoteznem šahu po padcu obeh zastavic.

Remi lahko nastopi na zahtevo enega od igralcev kadar:

  • se na šahovnici trikrat pojavi ista pozicija ali
  • če v zadnjih 50 zaporednih potezah obeh igralcev ni bilo premikanja kmetov in ni bila vzeta nobena figura.

V eni igri obstaja največ 5899 potez. Število vseh možnih (tudi nemogočih) potez ni večje od 1018.900.

Šahovnica in začetna razporeditev figur[uredi | uredi kodo]

Chess zhor 26.png
Chess zver 26.png
a8 b8 c8 d8 e8 f8 g8 h8
a7 b7 c7 d7 e7 f7 g7 h7
a6 b6 c6 d6 e6 f6 g6 h6
a5 b5 c5 d5 e5 f5 g5 h5
a4 b4 c4 d4 e4 f4 g4 h4
a3 b3 c3 d3 e3 f3 g3 h3
a2 b2 c2 d2 e2 f2 g2 h2
a1 b1 c1 d1 e1 f1 g1 h1
Chess zver 26.png
Chess zhor 26.png
Šahovnica z algebrskim zapisom polj
Chess zhor 26.png
Chess zver 26.png
a8 b8 c8 d8 e8 f8 g8 h8
a7 b7 c7 d7 e7 f7 g7 h7
a6 b6 c6 d6 e6 f6 g6 h6
a5 b5 c5 d5 e5 f5 g5 h5
a4 b4 c4 d4 e4 f4 g4 h4
a3 b3 c3 d3 e3 f3 g3 h3
a2 b2 c2 d2 e2 f2 g2 h2
a1 b1 c1 d1 e1 f1 g1 h1
Chess zver 26.png
Chess zhor 26.png
Začetna razporeditev figur

Potenca figure[uredi | uredi kodo]

Figura Ime Slovenski zapis Mednarodni zapis Približna vrednost
Kralj (šah simbol) Kralj K K 8400
Dama (šah simbol) Dama D Q 1456
Top (šah simbol) Trdnjava T R 896
Lovec (šah simbol) Lovec L B 560
Skakač (šah simbol) Skakač S N 336
Kmet (šah simbol) Kmet P (ali brez) P (ali brez) 42

Dejstvo, da je šah ena od zelo zanimivih in lepih iger je v tem, da za potence, oziroma za moči figur približno velja zlati rez. Potenca figure na danem polju je število tistih sosednjih polj, ki jih lahko ta figura napade. Na primer kralj lahko v vsakem kotu napade največ 3 polja, na robu šahovnice 5 polj in v vseh ostalih poljih po 8 sosednjih polj. V tem pogledu je najmočnejša figura dama. Potenca figur je prikazana na sliki:

Potence figur
Potence figur

S = 336 D = T + L
L = 560 T = L + S
T = 896
D = 1456 D/T ~= T/L ~= Φ
T/L ~= L/S ~= Φ
P = 42

Za n2 ploščo velja v splošnem:

 D = {2\over 3} n (n-1) (5n-1) \; ; \quad T = 2n^{2} (n-1) \; ,
 2L = {2 \over 3} n (2n-1) (n-1) \; ; \quad S = 8 (n-2) (n-1) \; .

Premikanje figur[uredi | uredi kodo]

Pravila kmeta[uredi | uredi kodo]

Na začetku igre stoji na vsaki strani šahovnice 8 kmetov. Beli (svetli) v drugi vrsti in črni (temni) v sedmi vrsti. Kmet se premika naprej za eno polje, razen pri prvi potezi kjer je možen premik za dva polja. Premik kmeta nazaj ni dovoljen. Zato je za dobro razporeditveno igro še posebno pomembno igranje s kmeti. Pri prvi potezi z vsakim kmetom ima igralec možnost izbire med premikom za eno ali dve polji. V nadaljevanju se kmetje premikajo le za eno polje. Kmet pokriva največ dve polji.

Napredovanje kmetov
Napredovanje kmetov
  • Kmet na D liniji še ni bil premaknjen zato se lahko premakne za dve polji naprej.
  • Kmet na B liniji je že bil premaknjen zato se lahko premakne le za eno polje naprej.
  • Kmet na F liniji še ni bil premaknjen vendar ni nujno, da se premakne za dve polji pri prvi potezi. Lahko se odloči za premik za eno polje naprej.

Figura, ki stoji na polju pred kmetom preprečuje njegovo napredovanje. Kmet je onemogočen. Vsi kmetje na diagramu spodaj levo so onemogočeni in s tem nezmožni napredovanja.

Onemogočeni kmetje
Onemogočeni kmetje
Napadeni polji
Kmet napada dve polji vstran pred seboj

Kmet se premika naravnost za eno polje naprej, razen pri jemanju nasprotnikove figure, kjer lahko vzame le diagonalno (vstran) eno polje pred njim.

Napadeni črni figuri s kmetom
Napadeni črni figuri s kmeti
Razporeditev po jemanju kraljice
Razporeditev po jemanju kraljice

Kmet konča svoje napredovanje takrat, ko pride do vrha plošče (do osme vrste kot beli in do prve vrste kot črni). Takrat se na njegovo mesto postavi drugo njegovo figuro (promovira v drugo figuro). Igralec lahko izbira med kraljico, trdnjavo, lovcem ali skakačem. Po navadi je najbolj smotrno kmeta spremeniti v kraljico, vendar pa je to lahko v določenih razporeditvah usodno.

Kmet pred promocijo
Kmet pred promocijo
Razporeditev po promociji
Razporeditev po promociji

En passant[uredi | uredi kodo]

Pravilo en passant (jemanje mimogrede) je izjema pri katerem lahko vzamemo nasprotnikovega kmeta "mimogrede", ko se le-ta premakne za dve polji iz svoje začetne razporeditve. To pravilo lahko izvede le kmet, nemudoma po premiku kmeta za dve polji iz svoje izhodiščne razporeditve.

Črni kmet pred napredovanjem
Črni kmet pred napredovanjem
Razporeditev po premiku z začetnga polja
Razporeditev po premiku z začetnega polja

Pravilo seveda velja za oba igralca, ki ga lahko izvajata v katerikoli fazi igre, če jima razporeditev to omogoča. Pomembno pa je, da se en passant izvede takoj za premikom nasprotnika in ne šele čez dve ali več potez.

Jemanje en passant
Jemanje en passant
Razporeditev po jemanju en passant
Razporeditev po jemanju en passant

Pravila skakača[uredi | uredi kodo]

Na začetku igre stojijo v prvi in osmi vrsti štirje skakači. Skakač je edina figura, ki lahko preskakuje svoje in nasprotnikove figure, zato lahko poleg kmetov prvi začne igro. Skakač lahko pokriva največ osem in najmanj dve polji na prazni šahovnici.

Možni premiki skakača v obliki črke L
Možni premiki skakača v obliki črke L
Skakači v začetni razporeditvi
Skakači v začetni razporeditvi

Skakač se premika v obliki črke L, v katerokoli smer. Premik se izvede za dve polji in eno vstran. Skakač je še posebno pomembna figura pri otvoritvah. Zaradi zavzetja centra načeloma velja, da je bolje najprej vključiti skakače v igro šele nato ostale figure. Seveda obstajajo izjeme otvoritev, kjer to ne velja.

Pravila lovca[uredi | uredi kodo]

Lovec se premika diagonalno v vse smeri. Na začetku sta v igro vključena dva lovca, ki stojita na različnih barvnih poljih. Eden se premika po belih in drugi po črnih diagonalah. Lovec lahko pokriva največ trinajst in najmanj sedem polj na prazni šahovnici.

Premiki belopoljnega lovca
Možni premiki belopoljnega lovca

Lovca sta še posebno močna v paru, zato velja lovski par za prednost pred skakačem in lovcem.

Pravila trdnjave[uredi | uredi kodo]

Trdnjava se premika vertikalno in horizontalno v vse smeri. Največkrat se trdnjavi v igro vključita med zadnjimi. Trdnjava vedno pokriva štirinajst polj na prazni šahovnici.

Možni premiki trdnjave
Možni premiki trdnjave

Trdnjavi sta poleg kralja vključeni v pravilo rokade. Čeprav na prvi pogled enostavne, veljajo topovske končnice za posebno zahtevne.

Pravila dame[uredi | uredi kodo]

Dama je najmočnejša figura, ki se lahko premika horizontalno, vertikalno in diagonalno v vse smeri. Čeprav je dama najmočnejša pa ima kralj vseeno večjo vrednost, kajti brez dame lahko še vedno zmagamo, matiran kralj pa pomeni konec igre. Dama pokriva največ sedemindvajset in najmanj enaindvajset polj na prazni šahovnici.

Možni premiki dame
Možni premiki dame

Načeloma ni priporočljivo vključevanje dame v igro prezgodaj. Z njenimi večkratnimi premiki izgubljamo pomemben šahovski tempo in kaj hitro se nam lahko zgodi, da ne najdemo več prostora za njen umik. Igra z damo manj pa je največkrat brezupna.

Pravila kralja[uredi | uredi kodo]

Kralj je najpomembnejša, vendar razen kmeta najokornejša figura. Premika se lahko v vse smeri za eno polje. Pokriva največ osem in najmanj tri polja na prazni šahovnici.

Možni premiki kralja
Možni premiki kralja

Za kralja veljajo naslednja pravila:

  • Kralj se ne more premakniti na napadeno polje.
  • Kadar je kralj napaden se mora nemudoma umakniti z napadenega polja, če pa to ni mogoče sledi šah-mat.
  • Kadar kralja ni mogoče premakniti, le-ta pa ni napaden in ostalih figur ni več na šahovnici ali pa so onemogočene, takrat napovemo pat in s tem tudi remi.
  • Kralj je poleg trdnjav vključen v pravilo rokade.
  • Nasprotna kralja ne moreta stati eden ob drugem.

Rokada[uredi | uredi kodo]

Še eno pomembno šahovsko pravilo je rokada.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]